Preveč empatije pri avtistih

Kdor trdi, da avtisti nimajo empatije, se pošteno moti! Pogosto je imajo še preveč.

https://www.instagram.com/reel/DIB1Opzp-_W/?igsh=NGQweDF4dGw5aHN4

Ste se kdaj vprašali, zakaj avtisti pri nekom enostavno nikoli ne sodelujejo, ga ignorirajo, so do njega agresivni? Kako imajo nekateri čarobni dotik za avtiste, drugi pa se jih bojijo kot hudič križa?

Vedno sem razmišljala, da so eni enostavno okuženi za delo z njimi, drugi pa ne. Zdaj spoznavam, da je problem v empatiji. Tisti avtistični empatiji.

Ta mesec je bil zame sila naporen. Do te mere, da se že spet spogledujem z izgorelostjo. Z avtistično izgorelostjo, da se razumemo.

Številne obveznosti, katerim nisem znala reči ne. Pa ni problem v obveznostih. Problem je, da moram med ljudi, klepetati z ljudmi, maskirati dan za dnem in to pred maso ljudi. Hkrati pa so na teh srečanjih vedno prekomerni dražljaji. Pa sprememba v moji rutini. Izvršilne funkcije v overdrivu, ko moram ugotavljati kako priti na manj znan kraj.

Ko pridem domov izčrpana, me čaka dodatna bomba. Ta mesec so bombo do nivoja atomske okrepili še luna in planeti, bohve kakšni že. Tamala je imela izpad na izpad, PDA na polne obrate. Ni ga bilo dneva, ko se ne bi kregali za najbolj trivialne zadeve.

V službi se mi je zdelo, da imam same težke otroke. Bili so agresivni do mene, do svojih staršev, do sebe. Mi uničevali igrače, skoraj zlomili omare, poškodovali testna gradiva. Tudi težke besede so letele, preklinjanje na polno.

Ko sem se z drugimi strokovnjaki pogovarjala, kako je bilo pri njih, je bilo povsod bolje. Brez težav. Takega vedenja niso vajeni na svojih obravnavah.

Zakaj vam vse to pripovedujem? Otroci, vključno z mojo pupo, so čutili mojo stisko. Še preveč so jo čutili. Zaradi svoje pretirane empatičnosti. Zavohali so me kljub moji navidezni krinki.

Negativna koregulacija je pri njih povzročila potres, tsunami in še kakšen nov tektonski jarek.

Regulacija in koregulacija sta velik izziv. Vsekakor nista mačji kašelj ali nekaj, kar lahko na hitro odpravimo.

Koregulacija je ključna

Jaz bom izgleda morala spet nazaj v moj kokon. Stran od stvari, ki me disregulirajo. Stran od pretiranih senzornih prilivov. Stran od mase ljudi, pred katerimi moram nositi masko. Vsekakor pa stran od ljudi, ki mi črpajo energijo. Od obveznosti, ki jih res ne potrebujem.

Da pridem do svojega ravnovesja. Do zmožnosti regulacije in koregulacije mojih otrok doma in v službi.

Zato tu in zdaj postavljam meje. Ne bom šla na kavo, da bi poslušala vaše probleme. Če mi boste pisali, se morda ne bom odzvala. Razmišljam celo o začasnem odklopu z družabnih omrežij.

Pustite mi, da se reguliram in si napolnim baterije! Empatijo rabim zdaj samo zase in za svoje bližnje.