Ne iščem več prijateljev, ki to niso

Z leti sem zamenjala precej prijateljev. Ene sem odgnala s svojo ne tako prilagojeno osebnostjo, druge sem odpikala sama.

Od prijateljev imam določena pričakovanja. V prvi vrsti razumevanje in osnovne moralne vrednote (ne laži, ne kradi itd.).

Zahtevam iskrenost

Ne boste verjeli, koliko jih pade že na osnovnih moralnih vrednotah…

Potem so tu ljudje, ki ne razumejo nevrorazličnosti. Še najbolj me jezijo tisti, ki imajo sami bližnje, ki so nevrorazlični, a vztrajajo v nekih predsodkih. Do svojih, do mene in do mojih.

Pred leti sem pisala, kako izgubljamo družinske prijatelje zaradi nevrorazličnosti mojih otrok.

https://zavodizjemensi.wordpress.com/2017/11/18/v-dobrem-in-slabem-prijateljstvo-ki-je-samo-v-dobrem-to-ni/

Ni mi žal niti ene od teh izgub.

Na stranski tir sem postavila tudi ljudi, ki so s svojo ignoranco poskrbeli, da se nad mano in/ali nad mojo družino izvaja šikaniranje. Prijatelji morajo biti v oporo, ne pa se pridružiti bullyem in prilivati olja na ogenj.

“NI NEKA ZNANOST DOBITI 100 PRIJATELJEV. ZNANOST JE OBDRŽATI ENEGA, KO SE OSTALIH 100 OBRNE PROTI TEBI.”

Po drugi strani pa ugotavljam, da imam veliko podporo v ljudeh, ki imajo podobne izkušnje kot jaz. V nevrorazličnih posameznikih in nevrorazličnih družinah.

Čeprav mnoge poznam le preko družabnih omrežij, mi zmorejo stati ob strani. Marsikoga sem spoznala na teh omrežjih, s katerim smo zdaj dobri prijatelji tudi v živo.

Ugotavljam, da mi ta sistem prijateljstva kar paše. Ne rabim nekoga, s katerim bom tedensko kofetkala. Ne rabim nekoga, ki bo ta srečanja izkoristil za čučanje moje energije. Takih egocentričnih “prijateljev” sem imela že nebroj.

Čustveni vampirji

Rabim ljudi, ki točno vedo, kaj jaz doživljam skozi lastne izkušnje. Ljudi ob katerih so včasih besede odveč, včasih pa je potrebna 1001 beseda, da se ugotovi, kaj v resnici potrebujem.

Ko je to mimo, pa rabim čas zase. Brez zamer drugega in s spoštovanjem, da tudi jaz ne morem biti na voljo 24/7. Čas za mojo rekuperacijo.

Ne skrbite, ne bom spet pregorela in se umaknila v osamo. Samo skrbim zase in za svoje duševno zdravje. Delam na tem, da se izognem ponovni avtistični izgorelosti.

Praznjenje energijske skodelice

En velik objem mojim podpornikom in slovo tistim, ki jih ne smatram več za svoje. Slednjim želim vso srečo.

Gremo naprej!