Moji otroci so predstavniki generacije alfa, jaz sem prva generacija milenijcev oz. generacije y, moj mož pa zadnja generacije x.
Po nekaterih drugih kriterijih sva oba z možem generacija y.
https://www.pristopmedia.si/novice/generacija-alfa-najvecja-generacija-v-zgodovini
Pa saj ni važno ali sva milenijca oba ali ne. Po duši sva oba generacija x.
Milenijci me že od nekdaj tako navdihujejo kot močno iritirajo. Navdihujejo me v svoji vsemogočni odločnosti in senzibilnosti, iritirajo pa me v vseobsegajoči se egocentričnosti.
Večino časa jih enostavno ne razumem… Odraščala sem pod drugimi pogoji, v drugačnem okolju.
https://zavodizjemensi.wordpress.com/2022/02/24/sola-za-zivljenje/
Meni zelo ljub psiholog dr. Aleksander Zadel je v enem od intervjujev nedavno povedal, da se morajo delodajalci, točneje šefi prilagoditi novim generacijam zaposlenih, torej generacijama y in z, ter ob tem ne pričakovati, da se bodo le-ti prilagodili njim.
Meni je to kot mentalni generaciji x nepojmljivo. Ko reče šef “Skoči!”, ga vprašam “Kako visoko?” Mi ne jezikamo nadrejenim, do njih imamo strahospoštovanje.
No, jaz sem to strahospoštovanje vsaj do nedavnega imela. Nato so me vedno bolj začele obkrožati generacije za mano, torej milenijci in generacija z, ki so me naučili funkcionirati bolj egoistično.
Tovrstno učenje je bilo mukotrpno in še zdaj me kdaj vest peče, ko rečem “Ne, mi ni treba!”
Njim je po drugi strani to nekaj popolnoma samoumevnega. Te generacije ne sprejemajo vzvišene komunikacije in ukazov nadrejenih, brez pardona se lahko odločijo za menjavo službe.
“Časi vzvišenih, grobih, arogantnih vodij so počasi mimo. Razen v okoljih, kjer se ne zavedajo pomembnosti medosebnih odnosov ali pomanjkanja kadra. Generacije, ki sedaj vstopajo na trg delovne sile, imajo izrazito poudarjen odnos do tega, kaj je pravično, etično, saj so jih vzgajali, kaj je prav. Znajo se potegniti za svoje pravice. Sicer ne tako, da delajo revolucije in se borijo zase, ampak preprosto odidejo.”
Nad milenijci sem imela zadnjih par let veliko za povedati. Tudi v tem blogu.
To so otroci, vzgojeni s strani otrok, vzgojenih s strani otrok takoj po drugi svetovni vojni. Ena sama permisivnost, ki se je stopnjevala iz generacije v generacijo. Permisivna vzgoja pa je povzročila dramatične in kulturne spremembe.
Zanimivo, dr. Zadel temu v omenjenem intervjuju ne oporeka kot nečemu slabemu, temveč pohvali evolucijo permisivnosti kot edino naslednji logično stopnjo.
“Še vedno enačimo permisivno vzgojo predvsem s tistim, kar nas pri tej vzgoji moti, češ, ti otroci so razvajeni, vedno je vse po njihovem; amapk ti otroci tudi pričakujejo, da se z njimi vljudno govori, primerno obnaša. Pričakujejo pošten odnos daj – dam. (…) Zaradi permisivne vzgoje se marsikaj v družbi spreminja tudi na bolje.”
Mene je vzgajala generacija 60-ih. Jaz vzgajam zdaj generacijo alfa. Za razliko od zgoraj opisane časovnice vzgoje, smo mi do neke mere čutili pomanjkanje, hkrati pa ekspanzijo tehnološke revolucije in se znašli na popolnoma drugačni evolucijski osi.
Kakšna permisivna vzgoja? Z bratom sva kuhalnice skrivala, ker nama je mama skozi grozila, da jih dobiva po riti, če tega ali onega ne bova naredila. Udarila naju nikoli ni, so že grožnje zalegle.
Jaz vzgajam podobno. Grozim, kričim, norim. Kuhalnic ne skrivajo, mi pa skrijejo daljinca za TV in telefon, da jim tega ne zarubim.
Za razliko od drugih milenijskih staršev, jaz ne delam namesto mojih otrok. Veliko morajo postoriti sami.
https://zavodizjemensi.wordpress.com/2022/06/06/mama-je-ena-sama-tecka/
Poleg samostojnosti svoje otroke učim sprejemanja različnosti. Pojmi “nevrorazlično”, “drugačno”, “trajnostno”, “globalno” in “zeleno” so del našega vsakdanjika. Enako jih vzgajajo v šolah.
Matej Lončarić, podjetnik, ki v svojem poslu zna dobro slediti trendom mlajših generacij, izpostavlja, da mladi kljub pogostemu spremljanju svetovnega spleta pričakujejo kakovostno vsebine, ne pristajajo več na izključevanje ter so okoljsko ozaveščeni in kritični.
Medtem ko milenijci in delno tisti za njimi stremijo k izgledu, k popolnim Instagram fotografijam in zgodbam ter “firmata od tata” kot jaz pravim mladim odraslim, ki živijo na veliki nogi na račun prihrankov staršev, gre generacija za njimi popolnoma v drugo smer.
Verjetno si mislite, da sem čauhnjena, a imam občutek, da bodo naši otroci postavljali kontra tem vrednotam. Že zdaj si bolj “in” z oblačili iz druge roke kot firmata. Prav tako si faca, če sprejemaš drugačnost in si sam čimbolj različen od drugih, bolj ustvarjalen. Vedno manj je gaga klik, vedno več se dela na unikatnosti.
Lončarić pravi: “Njihovi kriteriji so višji, zahtevajo kakovostnejše informacije, ki morajo biti verodostojne. Predvsem v tujini se že dogaja, da mladi zahtevajo informacije, ki nikogar ne izključujejo, ampak morajo sprejemati različne kulture, morajo biti svobodomiselne, vključevati morajo tudi vrednote, kot so skrb za okolje in podobno. (…) Generacija alfa podpira misel o skupnosti in jo vidi kot veliko vrednost. “
Moja hči, zavestna predstavnica alfa generacije, mi pravi, da je najbolj moderno biti dober. Včasih je bilo to samoumevno, zdaj je to moderno.
A jih ob debati na to temo z njo hitro dobim po prstih. Ne dober kot prijazen, ampak dober kot prosocialen. Delo za nekaj skupno dobrega, kot npr. dela Greta. Skrb za okolje. Skrb za živali. Skrb za ranljive skupine ljudi. Skrb za tiste, ki imajo manj od tebe.
Madona sem ob teh njenih besedah zrasla… Če mi je to uspelo vzgojiti in ne tistega permisivno egoističnega tata firmata človeka, sem zmagala!
IZJEMEN.SI 
Komentiraj