Zakaj me niste prej poslušali?!

O vplivih epidemije na otroke sem napisala kar nekaj objav, med drugim tudi najbolje brano v tem letu, tj. o vplivu na pojav nevrorazvojnih težav:

https://zavodizjemensi.wordpress.com/2022/01/23/epidemija-in-porast-razvojnih-odstopanj-med-dojencki-in-malcki/

Včeraj je moja draga B objavila članek na Facebooku, ki je čudovito zajel vsa moja razmišljanja teh let in vse skepse strok, ki se ukvarjamo z duševnim zdravjem naših otrok in porastjo nevrorazvojnih težav.

https://www.hartgroup.org/the-ongoing-impact-of-the-pandemic-on-children/

Dejstvo je, da delam kot konj, zbiram nadure in krepko presegam mesečne storitve (ob polletju za več kot tretjino). Pa ne, ker mi je fino delati cele dneve… Otrok je enostavno preveč! Še tiste, ki pridno hodijo, lahko po svojih najboljših močeh rotiram enkrat mesečno, morala bi pa najmanj enkrat tedensko.

To ali 9 mesecev čakalne dobe na prvi pregled in dvakrat na leto kontrole namesto obravnav.

Toliko kot imamo zdaj navala, ga v moji polnoletni karieri nisem nikoli imela.

Pa zgodbe nikakor niso lahke!

Zlorabe doma, psihične in fizične, pa še kaj drugega, so porasle najmanj za tretjino. Samopoškodbeno vedenje in poskusi samomora še za več. Samomori otrok in mladostnikov so se podvojili. Bullying preko spleta več kot podvojili. Bullying v šoli je tudi v porastu.

Revščina. Družine brez zaposlitev, ne vedo, kako bodo preživele v tej draginji. Več duševnih težav staršev in drugih skrbnikov. Porast zlorabe alkohola in drugih opojnih substanc. Samomori staršev. Hospitalizacija staršev.

Pedopsihiatrični oddelki za hospitalizacijo otrok bolj kot kadarkoli pokajo po šivih. Psihološke oz. kliničnopsihološke in pedopsihiatrične ambulante delujejo že davno preko roba svojih zmožnosti. Psihoterapevtske in podobne zasebne ambulante tudi.

Zdaj ko se končno upajo tudi drugi strokovnjaki na glas govoriti, da so bili ukrepi krivi za poslabšanje stanja, raziskave kar letijo. Konference so samo še na to temo, tematske izdaje različnih znanstvenih revij tudi.

Me pa res zanima, kam gre znanost, ki se po defoltu razvija sama po sebi, hkrati pa so jo bolj kot kadarkoli v zadnjih dveh letih usmerjale zastavljene tirnice cenzure.

Nekateri strokovnjaki smo že spomladi 2020 opozarjali na posledice epidemije na duševno zdravje otrok in mladostnikov, na morebitno porast nevrorazvojnih težav ob predlaganih ukrepih in še marsikaj drugega.

Toliko ljubezenskih pisem, kot jih je od mene dobila bivša ministrica dr. Simona Kustec, ni dobil noben minister v vseh mojih desetletjih teženja odločevalcem za takšne in drugačne zadeve. Ministrica je bila gluha in slepa za vse naše pobude. Telefonski klici, e-pošta in nenazadnje odprta pisma, peticije itd. so bili sami sebi namen. Na drugi strani ni bilo sogovornika.

https://zavodizjemensi.wordpress.com/2020/11/14/odprto-pismo-2-0/

https://zavodizjemensi.wordpress.com/2020/11/22/odprto-pismo-ministrici-2-0-dopolnitev/

Daleč najbolj brana objava odkar pišem ta blog je bilo moje zadnje odprto pismo ministrici, ki je v enem samem mesecu dosegla preko 2.300 bralcev:

https://zavodizjemensi.wordpress.com/2020/12/28/zadnje-odprto-pismo-ministrici/

Ko smo želeli na to temo objavljati naše raziskave, so bile takrat cenzurirane v javno dobro.

Ne vem, če sta javni red in mir večji vrednoti kot razvoj znanosti, to nikoli ne bi smela biti. Bili smo proglašeni za teoretike zarote in preganjani kot najhujši heretiki.

Sploh tisti, ki smo se javno uprli nebulozam za zlorabo otrok pod krinko javnega zdravja in varovanja pred boleznijo. Z mojimi dragimi damami Renato, Lenko, Bojano, Biserko in Alenko na čelu!

https://zavodizjemensi.wordpress.com/2020/09/03/otrok-vam-ne-damo/

No, v zadnjih mesecih se strokovnost končno vrača v stroko in strokovne debate se spet malce bolj dopuščajo. A ne v tolikšni meri kot v predkovidnem času. Še vedno se v družbi zahtevata politična korektnost in rokovanje s to temo v rokavicah.

Pred časom so organizirali okrogle mize preko zooma na temo vpliva epidemije na otroke in mladostnike. Bila je povabljena tudi vrhunska strokovnjakinja iz ZK. Na mojo provokacijo, ali so bili ukrepi vredni teh posledic ni upala iz srca odgovoriti. Kot večina strokovnjakov, ki se bojijo za svoje stolčke in ugled. Ja, tako daleč smo prišli…

Jaz pravim, da NIKAKOR NI BILO VREDNO! Vztrajam pri svojem mnenju pred več kot dvema letoma. Noben ukrep v javno dobro ni vreden piškavega oreha, če pri tem ta kratko potegnejo naši otroci! Pa basta!

Če bi spet imeli ideje zapirati šole za dalj časa pod krinko javnega zdravja ob bolezni s tako nizko stopnjo umrljivosti, bom na Masarykovi takrat jaz z vilami in motorko!

P. S. Tu vam dodajam povezave do preteklih objav, če bi koga zanimalo…

Razprodaja otroškega zdravja:

https://zavodizjemensi.wordpress.com/2022/02/15/razprodaja-otroskega-zdravja/

Vpliv epidemije na duševno zdravje:

https://zavodizjemensi.wordpress.com/2022/02/18/epidemija-dusevnih-tezav/

Vpliv epidemije na mladostnike:

https://zavodizjemensi.wordpress.com/2022/02/02/vplivi-epidemije-na-mladostnike/

Vpliv epidemije na odnose:

https://zavodizjemensi.wordpress.com/2021/02/04/epidemija-je/

Epidemija in stres:

https://zavodizjemensi.wordpress.com/2020/12/31/epidemija-in-stres/

Vpliv epidemije na nosečnost: