Ples 11 palčkov na deževno nedeljo

Enajst palčkov se je nekega čudovitega nedeljskega dne odpravilo od doma.

“Pejmo plesat!” je predlagal prvi Dolgolasi Palček, poln naelektrene energije in elana. “Me čakajo prijatelji tam na trgu, ki bi radi z mano plesali kot še nikoli. Vrteli bi se in vrteli, rajali pozno v noč, dokler ne bi vsi utrujeni popadali v postelje.” Nasmehnil se je do ušes, njegovi valoviti lasje so plapolali, ko je stekel na plesišče.

“Jaz že ne grem plesat, to je konstrukt!” se je kujal drugi. Imenovali so ga Veliki Palček. Svoja mlada leta je tudi sam preživel na številnih plesiščih. To so bili časi diska, rocka, rejva, rapa, boy bendov, popa in glasbe malo mešano. Povsod je bil zraven. Bil je tudi zraven, ko se je glasba zamenjala. Včasih DJ, večino časa pa le plesalec tik pod odrom. Zdaj je že star in betežen, rad se v volno preoblači. Takšno, ki je še na koži. Utrujen je od surovega napadanja drugih palčkov. Sam je seveda moralni steber kot se šika.

Sploh svojemu mlademu palčjemu prijatelju. “Jaz bi se tudi malo iglal, pejmo na vltiljak!” Mali Volčji Palček Tinko poskakuje ob starejšemu, vsake toliko časa ga potegne za roko in povleče k igralom. “Prosim, prosim, o Veliki Palček, se lahko še naprej skupaj igrava? Potem bova pa šla še v cirkus, pardon v cirku, iskat navijače za najin ples na odru!”

Vse to iz gozda opazuje Palčji Mladenič Lunogled z rdečo zvezdico na kapi. On je že bolj zrel kot Mali Volčji Palček Tinko in ve, kaj v Palčjedolu potrebujejo. “Kakšna igrala neki. Mi moramo poskrbeti za druge palčke. Grozi nam lakota, hrane bo vedno manj. Veliki Palček jo je razdelil med svoje, zdaj je pa za ostale ni več nič!” Pa je šel globoko v gozd iskat živež za vse v Palčjedolu.

Ob gozdu ga je čakala izkušena Palčja Dama Fanja, tudi v rdečem. Sama je preplesala kar nekaj plesov na odru in pred njim. Tokrat bi rada spet plesala na odru, ne da bi jo Veliki Palček nadlegoval in ji skušal ukazovati, kako mora plesati. Vedela je, da bo za soplesalca dobila Palčjega Mladeniča Lunogleda, ki jo bo tako vrtel in vodil po odru, da bo lahko samo vriskala od veselja. Molče se je odpravila v gozd, vajena, da jo skušaljo vsi preglasiti ali celo utišati. A ne za dolgo.

Na odru se jim bo pri gozdnem pohodu pridružila tudi Mama Palčka Lenčica. “Otroci, ne pozabite na nas starejše,” bo modrovala. “Jaz vedno skrbim tudi za starejše in jim ponujam udobne sedeže ob plesišču – da jih noge ne bodo bolele. Pa še do plesišča jih z mojim avtobusom pripeljem, saj se nam morajo v svoji številčnosti obvezno pridružiti.”

Ob Mami Palčki se bo začel takoj oglašati Ata Palčič, ki je star in sam rabi počitek. “Kako si jih ti vozila z avtobusom. Jaz sem jim dal gorivo. Pa oblekel sem jih. Dal sem jim zemljo in zlato. Tako, ki se najbolj sveti, čeprav je pod vrhnjim slojem le staro železo. Pssst, ne tega v Palčjedolu povedati, da nas ne bodo s plesišča zgnali!”

Ob plesišču Palčji Šarko že od jutra sedi in se vsem lepo smeji. V svojih časih je bil glavni animator plesišča, zdaj mu drugi palčki ne dovolijo blizu. A le na videz. Ne vedo, da si ga v Palčjedolu spet želijo nazaj med plesalce. Delo v koruznih obratih mora zamenjati spet za animatorskega, pa bodo vsi srečni.

Plesa si silno želi tudi Palčja Gospa prve klase. Taista gospa, ki ji v Palčjedolu vsi podarjajo darila. Eni celo svoje palčje hišice. Nihče ne ve, zakaj to počnejo. A Veliki Palček to pričakuje od podanikov v Palčjedolu in ji tudi sam podari dragulj ali dva. K temu poziva še Malega Palčjega Volkca in Ata Palčiča.

Tik pod odrom sta še dva palčka.

Prvi je izkušen plesalec na lokalnih plesiščih. Gospod Palčevič Resni.coLjubni zmore gibe, ki jih nihče od prej naštetih palčkov ne pozna. Zaradi ljubosumja ga odganjajo z odra s konji, z vodnimi topovi in s solzilcem. A Palčevič se ne da, po stranski poti bo splezal na oder in na mestu, ki mu pripada, tudi s trdnimi nogami obstal.

Drugi in zadnji palček pa je Palčji Glavca Gallus. Najpametnejši v Palčjedolu. Ni ravno navdušen plesalec, a na odru bi rad stal. Pa ne zaradi glasbe. Njegova želja po odru je na račun nadlegovanj Velikega Palčka in njegovih prijateljev, še posebno Ata Palčiča. Bolj kot ga porivajo z odra, bolj trdno in glavo ponosno visoko namerava stati sredi odra.

V Palčjedolu gre nedeljski ples počasi proti koncu. Kdo bo obstal in kdo se bo z odra zvrnil? Koga bodo z odra pahnili ostali? Kdo bo moral odru sam pokazati pete? Vse to bodo povedali plesni sodniki v Palčjedolu. Tisti z avtobusov in tisti, ki bodo prišli tja peš.

Smejalo se bo sedmim palčkom, štirje se bodo kujali ob odru. Sonce bo zašlo in jutri se bodo zbudili v nov dan, s soncem obsijan.