Živimo v času, ko kritično mišljenje ni več vrednota, ampak kompetenca, ki jo moramo spraviti v okvirje javno sprejemljivih dogm.
Že od nekdaj trdim, da nevrorazlični spreminjamo svet. Veliko zgodovinskih premikov se je zgodilo zaradi nevrorazličnih in njihovih idej, znanj, kompetenc. Tako dobrih kot slabih.
Čudovita lastnost mnogih nevrorazličnih je, da zmoremo razmišljati izven okvirjev, out of the box. Divergentno mišljenje in kreativnost sta pogosto naši močnejši področji.
Druga – včasih manj, včasih bolj – koristna lastnost nevrorazličnih pa je, da nismo v trendu. Sploh aspiji nismo sugestibilni za pritisk vrstnikov (peer pressure), za manipulacije masovnih medijev, za poslušno sledenje avtoriteti.
Kritično mišljenje je treba razvijati od ranega otroštva. Kako? Z branjem in spodbujanjem zvedavosti.
Že Einstein je rekel, da moramo otrokom brati pravljice, če hočemo spodbujati njihov um. Z ljubeznijo do knjig se ustvarjajo temelji za pripravljenost iskanja informacij po različnih virih.
Otroke moramo naučiti, kako razmišljati. O vsebini bodo sami odločali. Sprva res morajo slediti nekemu kurikulu, izbranim vsebinam s strani peščice strokovnjakov (ki so bolj ali manj strokovno ter apolitično določili teme teh prispevkov v učbenikih ipd.). Slednje je tema za kakšno drugo priložnost in debato.
Zanimivo je, kako imajo nekateri otroci že v rani mladosti odpor do določenih tem, ki se jih učijo v vrtcih in šolah. Sploh nevrorazlični. Še posebno aspiji.
Ena takšnih tem so vsekakor sodobni problemi, od epidemije so vojn. Seveda je precej odvisno od tega, na kakšen način k njimi odrasli o teh temah pristopajo in kolikšno mero strahu ali ustrahovanja nato zrcalijo ti otroci.
Kritično mišljenje ti da priložnost zavarovati svoj um in čustva pred tovrstnimi pritiski. Nekateri otroci to zmorejo.
Tudi moji.
Ker smo jih tako naučili, da razmišljajo s svojo glavo. Da se ob vsaki novi temi poslužujejo strategije zdrave kmečke pameti.
Moj sine to vestno izvaja. Debatira s sošolci o smotrnosti tega in onega ukrepa, odziva. Debatira tudi z nama. Pupi se debatam radi pridružita in včasih sem prav ponosna, da imam dvojno izjemne otroke. Otroke, ki znajo razmišljati.
Zakaj? Ker jim beremo. Ker se z njimi odkrito pogovarjamo. Ker jih vključujemo v dogajanje, jih poslušamo, spoštujmo njihove ideje. Mnoge tudi sprejmemo in jih izvedemo.
Naši otroci bodo kmalu odrasli. Nato bodo oni odločali, v katero smer se bo svet vrtel.
Če jim bomo omogočili prave priložnosti. Bodimo jim ustrezen zgled ZDAJ!
Tako ali tako pa bo epidemija avtizma poskrbela za spremembe. Just you wait…
IZJEMEN.SI 
Odgovorite Čas je, da postanemo proaktivni glasniki otrok tudi na volitvah – Zavod Izjemen.Si Prekinite odgovor