Moja soborka za izjemneže v “sestrskem” društvu Bravo Polona Ješelnik je ponovno objavila svojo lansko objavo na FB o digitalni demenci:
Digitalna demenca
(povzeto po avtorskem delu Samo Trček, Digitalna demenca)
Demenca je napredujoča bolezen možganov, ki običajno prizadene starejše. Označuje jo nepovraten upad miselnih in spoznavnih funkcij.
Pred manj kot 15 leti so strokovnjaki pri najstnikih in mladostnikih zaznali simptome upadanja kognitivnih funkcij, ki so jih imenovali digitalna demenca.
Digitalna demenca je izraz, ki označuje posledico prekomerne uporabe digitalnih naprav, ko se posameznik ne zanaša več na uporabo lastnega spomina in lastnih miselnih sposobnosti, temveč zgolj na zunanji vir informacij.
Digitalna demenca v bistvu opisuje stanje bolezenske izgube, kot sta skrajšanje časa pozornosti in skrajšanje zmogljivosti spomina lahko privedeta tudi do razvoja demence.
Izraz USE IT OR LOOSE IT velja tako za mišično oslabelost zaradi neuporabe določene mišice, kot tudi za tako imenovano oslabelost zmogljivosti možganov, zaradi njihove neuporabe.
Slišati je grozno in neverjetno, vendar kot inštruktorica naravoslovnih predmetov (matematike, fizike in kemije) opažam težave pri zbranosti, priklicu informacij in zanašanja na lastno znanje ter povezovanje že pridobljenih znanj.
Fenomen nezbranosti in pozabljanja opažam zadnjih nekaj let, najprej z redkimi posamezniki, zadnje čase pa vse pogosteje. Na inštrukcije dobivam vse mlajše otroke (že osnovnošolce), kjer uspem zadržati stopnjo pozornosti zgolj nekaj kratkih minut, včasih niti minute ne.
Pri uporabi digitalnih tehnologij je običajno aktivna leva možganska polovica, desna, ki je odgovorna za pozornost, čustvovanje in domišljijo, nazaduje. To lahko vpliva na znižano empatijo, pasivnost, intelektualno plitkost, nekritičnost, depresijo in motnje pozornosti.
Razlog za tovrstni novodobni fenomen pri mladih, kot tudi pri malo manj mladih, so strukturne spremembe na možganih, ko se zmanjša prostornina sive substance v možganih, predvsem v desnem predelu, ki je sicer udeležen pri procesiranju čustev in regulaciji vedenja.
Že kratko, na primer nekajminutno spletno nakupovanje (veliko število ikon, raznih spletnih in svetlobnih dražljajev…) skrajša razpon pozornosti… hm… kaj bi potem lahko rekli o nekajurni aktivnosti na socialnih omrežjih in igricah…
Dobra vaja za izboljšanje spomina je učenje na pamet – pesmi, odlomki čtiv in podobno. Vendar raje iz knjig, kot pa iz spleta.
Delitev možganske skorje na različna področja glede na procesiranje informacij. Pri dolgoročnem spominu ter pozornosti je najpomembnejši predel, ki zajema večji del frontalnega režnja.
Več informacij o digitalni demenci v knjigi Manfred Spitzer – Digitalna demenca.
Dejstvo je, da vsi še vedno nedopustno preveč časa preživimo za ekrani. Mediji temu šaljivo pravijo sindrom sklonjenih glav.
Moja digitalna demenca in demenca mojih otrok me vedno bolj skrbi.
Pri otrocih in mladostnikih se strokovnjaki tu poslužujemo mantre ‘manj je več’. Do dopolnjenega drugega leta otrok sploh ne bi smel biti za ekrani. Pri otrocih od dva do pet let naj se uporaba ekranov časovno omeji na manj kot eno uro dnevno v navzočnosti staršev. V prvi triadi OŠ naj bo največ ena ura, v drugi triadi ura in pol, pri najstnikih pa največ dve uri na dan.
Prekomerno rabo ekranov je potrebno čimprej zaustaviti, pri nekaterih jo vsaj prepoloviti.
Kaj lahko starši poleg omejitve uporabe ekranov naredimo, da bodo otroci lahko napredovali v razvoju kljub povečanemu času za ekrani? Bom po domače povedala: »Otroke popokat, pa v gmajno!« Čim več gibanja na svežem zraku, skupnih aktivnosti, sodelovanja pri vsakodnevnih opravilih. Za eno uro ekrana moramo biti dve uri zunaj.
Mi smo doma na ta način že drastično znižali čas za ekrani. Moje pupe skoraj ekranov ne vidijo čez teden, sin pa se strogo drži tiste 1,5 ure igranja igric na daljavo z najboljšim prijateljem. To je njegov najboljši nadomestek popoldanskega druženja glede na trenutne razmere.
Zavestno tudi zmanjšujem moj čas za ekranom, ki je trenutno na tretjini tistega, kar je bilo pred meseci.
Pri sebi že po tednu dni opažam dosti boljšo koncentracijo, manj razdražljivosti in večje veselje za druge opravke. Tudi bolj kvalitetno spim.
Glede na zasičenost s protikoronskimi ukrepi in nepopravljivih daljnoročnih posledic le-teh na naše duševno zdravje, predvsem z vidika socialnega distanciranja, sem se odločila tudi za spremembe funkcioniranja našega društva Izjemen.si.
Začeli bomo s pogostejšimi druženji v živo in aktivnostmi v naravi. Rehabilitacijski izleti naš čakajo.
Slovenija nam ponuja toliko možnosti, neodkritih biserov, da se moramo samo spraviti, organizirati in podati novim dogodivščinam naproti.
https://zavodizjemensi.wordpress.com/2022/02/06/carovnice-so-zavzele-krsko/
IZJEMEN.SI 
Odgovorite Kovidni ade hade in avtizem – Zavod Izjemen.Si Prekinite odgovor