Doma se že nekaj let navdušujemo nad Škrateljcem in njegovimi izzivi širom Slovenije.
https://www.skrateljc.org/pravljicne-poti/
Njihova pravljično-doživljajska transverzala nas je ponesla v mnoge skrite bisere naše čudovite dežele, poskrbela za nepozabna doživetja našim čmrljem in spodbujala razvijanje različnih veščin. Da o lovih na zaklad, drobnih presenečenj na koncu in večernem branju njihovih prekrasnih knjig niti ne izgubljam besed.
Včeraj nas je njihova dogodivščina popeljala v Krško. Kraj, v katerem do sedaj še nisem bila, me je navdušil s svojo gostoljubnostjo in s skritimi zakladi.

Svoje popotovanje smo pričeli v Vanilija Caffe, kjer smo se okrepili s knjižico za izzive, knjigo za večerno branje in čarobno palico. Izjemno prijazna in ustrežljiva natakarica pa je poskrbela še, da smo se okrepčali z nadvse okusno vročo čokolado.
Pot Krškočare nas je najprej vodila na strm hrib, kjer sem pokovidno skoraj dušo izpustila. Na srečo so organizatorji pomislili tudi na baročne mame brez kondicije in na vsake toliko postavili čudovite klopce s čarovniškimi mački.

Tako so bile dobro oblikovane, da sem se ob perifernem pogledu kar parkrat ustrašila, kaj naš mačkon tam dela.

Če boste šli tja in ne boste opazili podobnosti, prosim vzemite v zakup moje pomanjkanje kisika ob nenadni višinski razliki.
Raznovrstnost izzivov in domišljena zgodba v knjižici sta me navdušili. Izrekali smo različne uroke, sestavljali srca iz kamnov, dešifrirali čarovniške zapise, mešali čarovniške zvarke, multisenzorno spoznavali čarovniške zeli, reševali uganke, plezali ob vrveh in se učili letenja z metlo.

Malo v hrib, potem čez gozd. Od postaje do postaje. Dobri dve uri in 5 km poti. V objemu narave in neobljudenosti gozda. Ogromna in vsemogočna drevesa, sploh stara bukev na pričetku poti.
Posebnost škrateljčevih poti so tudi osredotočenost na trajnostni razvoj ter fascinantne lesene in kamnite kreacije na poti.

Razne kreacije so zavojevale gozd, sploh v čarovniški vasi, kjer smo si vzeli dolgo časa in se navduševali nas lesenimi hišicami z različnimi izzivi ter poleteli okoli čarovniškega kotla.

Po nadebudnem raziskovanju in čarovniških izzivih smo se še okrepčali v Pizzeriji Fontana.
Njihove slastne pice so šle za med. Oči sem zvijala, ko si je moj sine naročil lastno kreacijo, tj. pico s pomfrijem, šunko, tuno, klapavicami in hrenovkami (daleč smo prišli od izključno Lumpi mleka pri 2 letih), a na koncu niti ni izpadlo tako slabo.
Res čudovit dan in nepozabno doživetje. Toplo priporočam Krškočaro! Če nimate ideje za izlet v tem podaljšanem vikendu, pot pod noge in v Krško. Primerno za stare in mlade.

Odgovorite Digitalna demenca – Zavod Izjemen.Si Prekinite odgovor