Ocenjevanje otrok z MAS

Odkar sem bolj prisotna na FB in v tamkajšnji skupnosti staršev otrok z MAS, smo imeli številne debate v zvezi z ustreznostjo ocenjevanja kompetenc pri otrocih z MAS.

Specialni pedagogi večinoma iščemo znanje v neznanju. Žal so tudi cvetke, ki tega ne znajo.

Všeč mi je tudi, da je vedno več psihologov in drugih strokovnjakov, ki iščejo znanje.

Izkušnje staršev iz naše skupnosti na področju diagnostičnega ocenjevanja njihovih otrok so sicer bolj negativne kot pozitivne.

Psihologi (za razliko od specialnih pedagogov) uporabljajo le standardizirane preizkuse. To pomeni, da imajo natančna navodila, kako testiranje speljati in kaj je smatrano za pravilen odgovor. Namen standardizacije je, da imajo vsi približno enako možnost in isti material. Seveda je še vedno določena stopnja možnosti napak in subjektivne presoje.

Zadnja leta opažam pri psihologih, ki so okuženi za razumevanje MAS, da začenjajo prilagajati testiranja. Ogromno pomeni, če pred testom daš otroku čas za prilagoditev nate in novo okolje. Ogromno tudi pomeni, da izredno odkrenljivemu otroku ne postaviš vsega materiala na mizo, k testiranju povabiš še 2 specializanta in oba starša ter jim zraven še kaj razlagaš.

Za razumevanje MAS okuženi psihologi razmišljajo tudi o smiselnosti uporabe določenega testa za oceno kognitivnih sposobnosti. Kaj ti bo test, kjer že v naprej veš, da bo neverbalen otrok pogorel na verbalnem delu?

Mimogrede, ravno danes sem imela debato v okviru konference za nek mednarodni projekt in obljubljajo nove preizkuse za neverbalne in slabo verbalne otroke. Končno so se začeli zavedati, da otroci z MAS težko ob standardnih preizkusih izkažejo svoje potenciale in so prepogosto slabše ocenjeni.

Pri meni otroci večkrat dosegajo boljše rezultate na ocenjevanju kot pri kom drugem. Verjemite mi, da to ni posledica nepoznavanja razvojne psihologije.

Čarovnija je v odnosu in pristopu. V odsotnosti rigidnih zahtev standardizacije.

Otrokom dam čas za prilagoditev, staršem dam čas, da se spihajo. Otroci z MAS so namreč spužve za občutenja staršev. Takoj bodo začutili odpor svojih staršev do ocenjevalca in se temu primerno tudi sami odzvali. Pogosto ne bodo sodelujoči, naredili bodo cel kažin v ambulanti.

Ocenjevalci prepogosto pozabljajo na senzorne posebnosti v prostoru, na sebi. Poznala sem terapevtko, v katero je otrok takoj skočil, ker je imela močan parfum in nosila intenziven makeup. Tudi to je lahko silno moteče. Nošenje bele halje tudi.

Dragi strokovnjaki, malo uvida prosim. In plastičnosti. Leti lahko netopir, kenguru skače, kivi pa je žival. Barve se lahko poimenujejo v tujih jezikih (sploh, če je otrok v bilingvistični družini).

Strokovnjakom, ki delate z otroki z MAS predlagam tudi, da se po hitrem postopku naučite angleško, saj vam bodo otroci z MAS tako lažje izkazali svoje zmožnosti. Ne staršem težiti, da preveč gledajo risanke in igrajo igrice, ker zna otrok bolje angleško od slovenščine.

Na koncu se žal vedno znova vračamo k okuženosti za razumevanje MAS…