Enake možnosti

Enake možnosti ne pomeni funkcionranje pod enakimi pogoji. Nevrorazlični potrebujejo posebne pogoje oz. prilagoditve okolice, da lahko imajo približno enake možnosti.

Ob zaključku šolskega leta delam evalvacijo teh enakih možnosti.

Nekateri moji službeni otroci imajo njim na kožo pisane prilagoditve in jih v vzgojno-izobraževalni inštituciji dosledno izvajajo.

Še več pa je takih, ki že v štartu nimajo optimalnih prilagoditev, da o pomanjkljivem izvedbenem nivoju sploh ne govorimo.

Starši se takoj oglasijo, ko se prilagoditve ne upoštevajo. Sploh ob neupoštevanju odločb, ki so pravno zavezujoče za vzgojno-izobraževalno inštitucijo, mi zavre kri.

V takih primerih svetujem, naj gredo po hierarhiji navzgor (razrednik in DSP učitelj, svetovalna služba, ravnatelj, inšpektorat za področje šolstva itd.).

Takšnih zgodb slišim v službi in po FB toliko, da jih že ne morem več prešteti na prste.

O primerih, kjer se pretirava s prilagoditvami, pa redko kdo spregovori.

Če učitelj že skoraj odgovarja namesto učenca na ocenjevanju znanja, če fizično odstranijo cel razred oz. vrtčevsko skupino zaradi agresivnih izpadov enega otroka ali mladostnika itd.

Takšne prilagoditve ne morejo trajati v nedogled. Prej ali slej balonček poči!

Prilagoditve so potrebne, da se izboljšajo prilagoditvene zmožnosti posameznika, da se izboljša njegovo izhodišče za doseganje enakih možnosti.

Ali po karikiranju ob sliki, kjer umajo najprej različno visoki enako visoke zaboje in namanjši ne vidi tekme čez zid. Ko se število zsbojev prilagodi višini gledalca, potem šele posameznik lahko vidi tekmo.

Vendar, niti prenizki zaboji niti previsoki posamezniku ne omogočajo optimalnega ogleda tekme.

Ne omogočajo optimalnega koriščenja svojih potencialov.

Poskrbimo torej, da vsak nevrorazličen posameznik dobi ustrezno višino zaboja!