Danes je k nam na play date prišel sinov prijatelj. Prišel je do mene in me vprašal, kaj jaz delam.
In mu je moj aspi razložil:
“Zdej me pa pozorno poslušaj! A veš, ko mene ob petkih ni eno uro in grem k eni posebni učiteljici. No, ona dela isto kot moja mami, samo da je moja mami v zdravstvenem domu.”
“Zakaj pa hodiš k posebni učiteljici? Sej ni nič narobe s tabo, si čisto normalen.” Prijatelju ni bilo nič jasno…
Pa je dobil odgovor: “Veš, jaz imam izjemno stvar, ki se ji reče ade hade, pa sem tudi aspi.”
“Kaj pa je to?” je zanimalo prijatelja.
Naš aspi je odgovoril: “Moji možgani delajo drugače.”
“A pol imaš tudi motnjo? Moj prijatelj iz vrtca je imel motnjo, pa je težko in čudno govoril. Pa bratranec od mojega prijatelja je tudi malo čuden. Obvlada računalnike, drugo pa nima pojma in ima tudi motnjo,” je učeno povedal prijatelj.
“Samo jaz imam tako motnjo, da me vse hitro zmoti, pa včasih delam neumnosti.”
“A to, ko te učiteljica toliko krega. Stalno se igraš s puščico in je ne poslušaš!” je hitro izpostavil prijatelj.
“Pa saj me ne krega toliko.”
“Ja res si bolj priden zdej, prej pa te je skozi kregala… A potem imaš eno motnjo?”
“Motnjo v možganih, da drugače razmišljam in čutim. Nimam pa take motnje. Sem samo drugačen v možganih. Sej razumeš?”
“Aha, ok. Sej drugačen je čisto OK. Meni si OK, si moj prijatelj!”
In tako sta se vse zmenila. Jaz pa sem po eni strani crkavala od smeha, po drugi strani pa sijala od ponosa. Bravo!
Oddajte komentar