Slovenci vs. Slovenceljni 

Obstajata dve skupini ljudi znoraj našega naroda. Slovenci in Slovenceljni, kot jim pravi moj mož.

Slovenci so dobri ljudje z dobrimi vrednotami, ki stremijo delovati za narodov blagor. Ki živijo svoje vsakdanje življenje v dobri veri in delajo dobro za dobrobit družbe okoli njih. Slovenci so lahko tudi “Neslovenci”, ki živijo pri nas in so asimilirani.

Slovenceljni so ovce, obrekovalci, tlačani in tisti, ki si v ponosu svoje avtohtone pripadnosti našemu narodu lahko privoščijo grdo ravnati z drugimi, saj bodo dobili odpustke v svoji hiši odpustkov ob nedeljah zjutraj. Ne me narobe razumeti, vsaka veroizpoved je lepa in čudovita, ko spodbuja dobro. Ko pa jo posamezen vernik napačno interpretira, pa pride do anomalij. Tudi “Neslovenci” so lahko Slovenceljni. V okviru anomalij svoje veroizpovedi.

Včeraj sem prebrala članek v Mladini avtorja Grega Repovža, ki me ni pustil hladne:

http://www.mladina.si/182799/sleva/

Začela sem razmišljati o moževi definiciji Slovenceljnov. Ti spadajo v drugo skupino po avtorju. V prvo skupino spadajo Slovenci, ki Slovenceljnom ne rečejo nič. V tretjo skupino pa spadajo Slovenci, ki bi radi nekaj naredili, a če se izpostavijo, bodo letele njihove glave. Karierne, družbene, prijateljske.

Zase ugotavljam, da sem pripadnica prve skupine, ki bi bila raje v tretji skupini. Po duši in vrednotah ter po dominatni roki sem usklajena. Sprejemam drugačnost druge strani. Občasno podprem pobude druge strani, če so v okviru mojih lastnih prepričanj. Ena mojih najboljših prijateljic, še posebno njena družina so vneti podporniki druge strani. Imam jih rada, poslušam njihove argumente, a se z njimi vedno ne strinjam. Pač smo si različni. Pa zmoremo živeti v slogi.

Ko pa se izpostavim, se spustim v politiko (kar sem v poštudijski naivnosti tudi naredila), ugotovim, da moje vrednote ne pašejo ne na eno ne na drugo stran. Ker so Slovenceljni tudi na moji strani. Ti so me izkoristili, dali moje ekspertize v svoje politične programe, se mi zahvalili za moj čas, ko pa so zmagali na volitvah pred mnogimi leti, so pozabili name. Takrat nisem bila več dovolj pomembna za njihovo strokovno skupino. Postala sem samo glas na volitvah. In sem se po hitrem postopku izčlanila iz stranke, ki je par mesecev za tem zaradi škandalov vodilnih tudi hitro usahnila.

Sedaj me politika samo toliko zanima, kolikor se neposredno vtika v življenje moje družine. Levi, desni, modri, rdeči, zeleni ali rumeni… zaradi mene so lahko kodrlajsasti.

Kar se tiče strani pa, če že možgane pogledamo, brez sodelovanja obeh strani ne gre – rabimo corpus callosum.

Rabimo slogo med Slovenci in Slovenceljni, tudi če ne razumemo vrednot drug drugega. Tudi, če se ne strinjamo glede definicij družin, pravic posameznikov, novejše zgodovine, barve kravate ali prijateljstev na vplivnih mestih. Dragi politiki, važno je le, da veste, kdo vas voli. Jaz, za potrebe moje družine. In moji prijatelji, sosedi, sodelavci, njihovi prijatelji, sosedi, sodelavci itd. za potrebe njihovih družin.

Demokracija je lahko demokratična samo v svoji čisti obliki. Vse drugo so anomalije, ki jih je treba s kirurško natančnostjo odstraniti. Da nekaj nekoristnega ne bo več ostalo… in bomo lahko nadalje delali za narodov blagor.

—-

P.S. S ponosom povem, da sem z letom 2019 častna članica 3. skupine Slovencev.