Q&A

Tukaj odgovarjamo na vprašanja naših članov.

Včlani se v klub Izjemen.si za pridobitev dostopa

Pridobi dostop do teh vsebin, včlani se že danes!

Subscribe to Exceptional.UR Club to Gain Access

Read more of this content when you subscribe today!


VPRAŠANJE: Moj otrok izkazuje različne oblike samopoškodbenega vedenja. Kaj naj naredim? Strah me je, ker tega ne znamo ustaviti.

ODGOVOR: Najprej globoko vdihnite in vedite, da niste sami. Samopoškodbeno vedenje v taki ali drugačni obliki je žal prepogost sopotnik nevrorazličnosti. Nekatera samopoškodbena vedenja so lahko življenjsko ogrožujoča in v teh primerih je takoj potrebno poiskati strokovno pomoč (nujnomedicinsko, pedopsihiatrično in (klinično)psihološko. Pomagajo lahko tudi številni ustezno usposobljeni psihoterapevti, a bodite pri tem previdni in se prej raje pozanimajte o obliki in učinkih terapije.

Nekatera samopoškodbena vedenja izvirajo drugje in niso življenjsko ogrožujoča. V tem primeru zgoraj naštete pomoči niso urgentne, dobro pa je poiskati nekoga, ki vas lahko podpre in na daljši rok pomaga vašemu otroku pri spreminjanju vedenja.

V našem blogu si lahko preberete o vzrokih za samopoškodbeno vedenje in katere oblike pomoči in podpore so na voljo. Priložene so tudi povezave do člankov, posnetkov in spletnih gradiv v angleščini, če bi želeli več informacij.

VPRAŠANJE: Zanima me, kakšne koristi imamo od diagnoze avtizem. Psihologinja nas je vprašala, če hočemo diagnozo pri otroku, pa me je strah, da diagnoza prinese več slabega kot dobrega. Na spletu sem našla pravice, kakšne so pa negativne posledice? 

ODGOVOR: Predlagamo, da si najprej natančno pogledate pravice, ki vam pripadajo iz naslova pridobitve diagnoze na naši spletni strani pod zavihkom Pravice / Rights.

Opažamo, da je iz leta v leto več iskanja kadra z uradno diagnozo avtizem tako na fakultetah kot v nekaterih podjetjih. Pred leti so na Fakulteti za elektrotehniko izvajali poletni tabor izključno za učence z motnjo avtističnega spektra, kjer so neuradno novačili naše učence.

Pri nekaterih starših je bila izražena skrb, da se diagnozo vidi na medicini dela in ob opravljanju vozniškega izpita.

Včlani se za dostop do preostanka vsebine. / Subscribe to get access to the rest of this content.

Izvid z diagnozo dobi napotni zdravnik. Če so vas na diagnozo napotili iz razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo, iz pedopsihiatrične ambulante v CDZOM ali iz katerega od svetovalnih centrov, načeloma izvid dobi tisti zdravnik, ki vas je od tam napotil. Zaradi varstva podatkov tega brez vašega privoljenja ne sme deliti dalje. Če vas je v diagnostiko napotil izbrani pediter, je izvid v otrokovi kartoteki in je lahko dostopna na poziv drugih ambulant (recimo za sistematski pregled, za pregled pri opravljanju vozniškega izpita, za zdravniški pregled na medicini dela ipd.). V Sloveniji uradno še nihče ni imel težav zaradi teh izvidov, saj naša zakonodaja ne predvideva tovrstne diskriminacije pri zaposlovanju ali pri opravljanju vozniškega izpita (kar je bila žal dolga leta praksa npr. v Združenem kraljestvu ali v drugih državah).

Do sedaj večjih oz. hujših negativnih posledic v šolskem sistemu s pridobitvijo diagnoze člani društva nismo zaznali. V nekaterih primerih se okolje ni najbolj optimalno odzvalo na diagnozo, sploh so jo težko sprejemali stari starši ali eden od staršev. Na nekaterih šolah so po svoje razumeli prilagoditve, ki se jih priporoča za avtiste, ponekod so zahtevali odločbo ali celo spremljevalca, čeprav ga otrok nujno ni potreboval. Nekatere redke šole, kjer so strokovni delavci zelo slabo podkovani na področju usmerjanja, so kmalu po pridobitvi diagnoze predlagale prešolanje bodisi v EIS bodisi v bližnji NIS, ne da bi v ozir vzeli otrokove kognitivne sposobnosti in raven njegovih prilagoditvenih zmožnosti.