V avtistični skupnosti je te dni završalo ob izjavi predsednika ZDA, da Tylenol povroča avtizem.
Kresala so se mnenja ali je to prava vzročna povezava ali le korelacija.
Presenetilo me je, koliko ljudi je imelo mnenje zagovarjati prvo ali drugo. Skupnost se je ponovno razdvojila, tako kot se že desetletja pregovarjamo, kdo ima pravico biti pripadnik skupnosti in kdo ne. Kdo je dovolj avtističen. Čigavi izzivi so dovolj pomembni.
To me je hitro ujezilo. A res ne moremo en drugega podpirati? Zakaj se moramo tako intenzivno ukvarjati s tem, da drug drugemu dokažemo, kako nima prav.
Potem pa sem poslušala tale podcast in se strinjala z uvodnim nagovorom gospe Jenette.
https://www.facebook.com/share/v/1QWPvXz9zv/
Gospa pravi, da je potrebno razumeti čustveno plat vseh teh informacij.
V skupnosti najdemo več razlogov za razdvojenost kot pa za povezanost, ker so naše posamezne zgodbe lahko izrazito različne. Vsi pa se čutimo poklicani, da moramo podpreti in zagovarjati avtizem. Vsak ima potrebo po tem, da dokaže svoj prav, širi resnico kot jo sam vidi preko svoje zgodbe.
Delitev izkušenj je pomembna. Tako pomagamo sebi in marsikaterim drugim. A to ne pomeni, da je treba omaleževati izkušnje drugih, če niso podobne tvojim.
Zato vse skupaj pozivam, da nehate iskati krivice v drugih mnenjih in začnete razmišljati o tem, kaj potrebujete vi in vaš otrok. Razumevanje. Podporo.
Če rabite zdraviti, potem zdravite. Če rabite sprejeti avtističnost, potem dajte.
Če drug spelje drugače, pa mu pustite.
P. S. Dr. Mary Doherty
(PDF) Weaponized heterogeneity only harms the most vulnerable autistic people https://share.google/5nMpPBVtlSXuB0pbs
IZJEMEN.SI 
Komentiraj