Že od nekdaj mi je bilo blizu reklo BODI SPREMEMBA, KI SI JO ŽELIŠ (KI JO POTREBUJEŠ).
Stalno se razburjam nad sistemom.
Sistem je sklop rigidnih pravil, dogovorjenih dogem in ljudi, ki jim spremembe ne dišijo. Mnogi v tem sistemu želijo vzdrževati status quo, ker jim to ugaja, saj imajo od tega koristi.
Potem se pa pojavijo takšni kot sem jaz. Najprej glasni dvomljivci, nato glasni kritiki. Če sistem začuti potrebo po nekih spremembah, postanemo glasni sogovorniki in čez čas spet glasna opozicija.
Vmes je obdobje odzivov:
“Tega se ne da narediti čez noč.”
“Nimamo sredstev in potrebnega kadra za te spremembe.”
“Ni še čas za to.”
“Ne bomo dobili splošne podpore za to.”
In moj “najljubši” odziv:
“Za to bi bile potrebne sistemske spremembe, kar nam zakonodaja ne omogoča.”
Zakonodajo se da spreminjati. Poznamo protokole za to. Poiščemo ustrezne sogovornike v sistemu, ki bi lahko spreminjali tako zakonodajo kot sistem. V predstavitve in dogovore vložimo nešteto ur in še več energije.
In nič se ne premakne…
Najhuje je, ko dobiš občutek borbe z mlini na veter, kot don Kihot.
Kljub temu sem raje don Kihot kot opazovalec, ki zna samo čakati in kritizirati.
Kaj pa vi?
IZJEMEN.SI 
Komentiraj