Ali ste vedeli, da je večja verjtnost kardioloških izzivov pri avtistih kot pri ostalih? Jaz do danes tega nisem vedela.
Po nekaterih teorijah je avtizem motnja spremenjene avtonomične nevrološke regulacije. Mnogi avtisti namreč živimo v stalnem ogrožujočem se stanju.
O polivagalni perspektivi sem že pred leti pisala.
Torej, polivagalna teorija govori o treh stanjih – boj, beg in zamrznitev.
Ko je telo stalno v pripravljenosti na boj ali beg in ne v ventralno vagalnem stanju počitka, kot bi kdaj pa kdaj moral biti, ne moreš funkcionirati drugače kot ne nevrorazlično. Funkcioniraš nevrotipično odklonsko.
Z aktivacijo simpatičnega nevrološkega sistema se sproži odziv za boj, zato so mnogi avtisti tudi agresivni. Ko se ventralni vagalni krog izklopi za optimalnejšo pridobitev dostopa do simpatičnega nevrološkega sistema, pa govorimo o begu.
Vsak, ki je bil kdaj v stanju boj ali beg ve, da se takrat ne zmore osredotočiti na očesni stik z drugimi, na prepoznavanje čustev in občutenj drugih in na večjo mentalno fleksibilnost. Enostavno ne gre!
Potem pridemo do kolapsa, do avtističnega izklopa, ki deluje v dorzalnem stanju. Ob stalnem maskiranju in mimikriranju se to še hitreje zgodi.
Avtizem je torej kronično stanje, ko je oseba v elementi boja, bega in zamrznitve, pri čemer se aktivirajo tako simpatični kot dorzalni vagalni sistem.
Ta polivagalni pogled povezuje avtizem s travmo.
Če ima nekdo visok srčni utrip v mirujočem stanju in nižjo variabilnost srčnega utripa, je pri njem večja verjetnost, da je v pogostejšem stanju boja, bega ali zamrznitve.
Točno to je pri meni! Stalno visok utrip, ki se ne spreminjak kaj preveč.
Sean Inderbitzen, avtistični terapevt, v svoji knjigi Avtizem pod polivagalnimi pogoji (2024) gre še dlje.
V polivagalni teroriji je šibkejša socialna interakcija pri avtistih posledica aktivacije simpatičnega nevrološkega sistema.
Osebe z nižjo variabilnostjo srčnega utripa v stanju stalne vzburjenosti imajo ob prepoznavanju neverbalne komunikacije drugih in kontrole lastne neverbalne komunikacije težave tudi z aleksitimijo. Aleksitimija je težava pri ubeseditvi lastnih čustev in občutenj.
Težave s socialno komunikacijo so ponovno posledica stalne vzburjenosti in nižje variabilnosti srčnega utripa, saj takrat ne zmoreš vzpostavljati očesnega stika, težje vzpostavljaš skupno vezano pozornost in slabše prikličeš pomembne elemente govora in jezika.
Premajhna variabilnost srčnega utripa je povezana tudi s pomanjkljivo kognitivno fleksibilnostjo in s šibkejšimi izvršilnimi funkcijami. V tem kontekstu imamo avtisti najpogosteje težave na naslednjih področjih: rokovanje s časom, organizacija, reševanje problemov, samo-omejevanje, lastna (notranja) motiviranost in čustvena regulacija.
No, pa imamo razloženo definicijo avtizma skozi srčni utrip.
IZJEMEN.SI 
Komentiraj