Ko se zaključuje leto, se vedno ozremo v to, kar smo v tem letu dosegli. Razmišljamo, za kaj vse smo bili v zadnjih 12 mesecih hvaležni.
Jaz sem imela zelo naporno leto, polno padcev in vzponov. Zakaj takšen vrstni red? Ker sem najprej morala globoko pasti, na dno, da sem se lahko pobrala in prišla na nivo, kjer sem zdaj.
Na začetku leta sem si najprej do konca izpraznila baterije in rabila kar nekaj mesecev, da sem lahko sploh stopila skozi vrata moje spalnice, kaj šele skozi vrata našega doma.
Premagovanje samega sebe – IZJEMEN.SI
Nato sem se postopoma sestavljala in komaj jeseni uspela priti na moj hiperaktivni in omniprezentni nivo, ki sem ga vajena. Ki ste ga vi vajeni, moji dragi bralci.
Ker je bil padec tako kolosalen, sem začela panično iskati podporne strategije in stvari, ki me napolnijo, mi nafilajo baterijo kar se le da.
Spanec vsekakor ni ena od teh stvari.
Spati ali ne spati – IZJEMEN.SI
Zdravila mi prav tako niso pomagala. Samo sladkorno bolezen tipa 2 sem dobila.
Si bolan ali nisi? – IZJEMEN.SI
Družina me je vseskozi podpirala, a sem rabila še nekaj več. Pa nisem vedela, kaj je to nekaj več… Rabila sem neko okupacijo stran od mojega vsakdana.
Kuča – posao -kuča.
Najprej sem morala zaključiti s preteklostjo, ki me je obremenjevala in pustiti za sabo ljudi, ki so me dušili tako ali drugače.
Dokočno sem letos kar se da daleč stran od sebe odrinila vse čustvene vampirje, psihopate in še kaj. Ja, prav ste slišali. Če takih ljudi ne vržeš iz svojega življenja, se bodo večno hranili s tvojo energijo in ti jo izčrpavali do dna.
Ne iščem več prijateljev, ki to niso – IZJEMEN.SI
Odločila sem se tudi, da bom jaz končno in za vselej postala jaz.
Ko bom rabila biti tečna, bom tečna ob komerkoli že, brez meja. Ko bom dobre volje, bom prekipevala od dobre volje. Rekla bom bobu bob in težila vsakomur, ki bo nespoštljiv do mene, do mojih bližnjih ali do mojih malo manj bližnjih, a vseeno ljubih ljudi.
Zahtevati bom začela upoštevanje dvojne empatije.
Problem dvojne empatije – IZJEMEN.SI
Motnja dvojne empatije – IZJEMEN.SI
Odložila bom masko. Masko v družbi, masko v službi in občasno masko tudi doma. Maskiranje je namreč eden od največjih porabnikov moje energije.
Maska gor, maska dol – IZJEMEN.SI
Jeseni sem končno spet začela hoditi na rehabilitacije z združenjem Bodi zdrav in voditi njihov strokovni program.
Ne boste verjeli! Ravno to me je napolnilo s tisto energijo, ki sem jo najbolj potrebovala. Četudi sem na rehabilitacije odšla brez mojih družinskih članov, ki imajo teh vikendov in tednov od doma že vrh glave. Čeprav sem morala tam tudi delati in ne samo uživati, bila odgovorna za dobrobit 40 ali več posameznikov.
Napolnila me je energija skupnosti.
Moje krdelo.
Napolnile so me skupne debate, odsotnost potrebe po maskiranju in mimikriranju in vedenje, da nisem sama v tem dreku, ki je včasih nevrorazličnost.
Vedenje, da so lahko trenutki, ko naglas rečem, da nisem OK.
Vedenje, da bom imela podporo in razumevanje, empatijo pri ljudeh, ki sami kdaj niso ok.
Pa tudi obratno. Z mano se veselijo, ko sem ok. Ni foušarije. Ni metanja polen pod noge, ki sem ga žal prepogosto vajena od nevrotipičnih.
Samo podpora in biti tam. Eden za drugega. V našem krdelu.
Potem sem pred par tedni napisala še pismo sebi. Pismo, ki sem ga morala prebrati, ko sem doživljala žute minute doma zaradi katerega od mojih otrok (največ zaradi izrazito slabe volje naše tamale PDAjevke), zaradi moža in drugih članov naše družine, ki so po svoje videli in speljali stvari brez upoštevanja mojih dobronamernih nasvetov in zaradi strokovnjakov, ki so mislili, da pretiravam in spet naredili stvari po svoje…
Vse bo v redu! Tvoj nevrorazličnež je še vedno isti, kot je bil prej. Tvoja ljubezen do njega se ne bo nikoli spremenila.
Bodo dnevi, ko bo zares težko. Res srce parajoče se težko. Takrat je OK, da nisi OK.
Samo ne ostani na tem nivoju! Tvoj nevrorazličnež potrebuje tvojo moč. Ko pomisliš, kako težko ti je, se zavedaj, da je tudi njemu zelo težko.
Nikoli ne obupaj! Tvoj nevrorazličnež je tu, da te nekaj nauči. Da spremeni tvoj pogled na svet in doda nekaj pristnega in nepozabnega v tvoje življenje.
Vedno ohrani upanje! Vse bo še ok! Poišči svoje krdelo! Najdi ljudi, ki razumejo okoliščine, v katerih zdaj živiš in so že sami prehodili podobno pot.
Usmeri svojo energijo in čustva v boj! V boj za:
– terapevtske obravnave, pomoč in podporo,
– kvalitetno vzgojo in izobraževanje, socialo in zdravstvo,
– izboljšanje kvalitete življenja tako za tvojega nevrorazličneža kot za vašo družino.
Upam, da vam moje refleksije pridejo vsaj kdaj prav, vam pomagajo v kakršnem koli zosu ste.
Vse bo ok!
Samo ne biti kuhana žaba! Za kuhano žabo pa morate žal sami prevzeti odgovornost, in to čimprej!
Sindrom kuhane žabe – IZJEMEN.SI
Vse najlepše v 2025! Naj bo dobrih stvari vsaj trikrat več od slabih (idealno pač ne bo nikoli)!
IZJEMEN.SI 
Komentiraj