Včeraj smo imeli skupino za samopomoč v okviru našega društva in smo se pogovarjali o različnih naravnih zdravilih za nas in za naše otroke.
Ali ste vedeli, da tinktura velikega omana pomaga pri pljučih in črevesju?
Jaz za to prvič slišim, a zveni zelo uporabno za naše nevrorazličneže, ki imajo zelo pogosto težave ravno na teh dveh področjih.
Ponovno smo se dotaknili teme o CBD.
Veliko nas uživa tudi različna prehranska dopolnila, od Omega 3, Mg/Zn, B6, B kompleks. Vedno več dajemo tudi na uživanje ustreznih probiotikov, ki vplivajo na našo črevesno floro.
Pogovovarjali smo se o t.i. adaptogenih (spet nekaj, kar prvič slišim), ki na naše telo vplivajo preko spodbujanja naših prilagoditvenih zmožnosti. Wow, a tudi to se da doseči z rožicami in gobicami?
Rožni koren, čaga, resasti bradavec.
Sploh slednji naj bi imel psihostimulativni učinek, podoben zdravilom, ki jih pripisujejo za ade hade, pravi naša Meta.
Je pa menda ogabnega okusa, zato ga oni doma zmeljejo in dajo v kapsule, da se jim cel dan tisti ogsbni okus ne spahuje.
Pogovor je nanesel tudi na kavo. Eni se skušajo (skušamo) uživanju kave izogniti in ga nadomestiti z drugimi preparati, recimo z zelenim ali črnim čajem ali celo s čajem iz gob, ki bistveno dalj časa stimulativno učinkuje na naše telo kot pa kava.
Tina je z nami delila članek, ki je bil objavljen v reviji Nature, o statistično pomembni povezavi med uživanjem kave in koristno črevesno bakterijo Lawsonibacter asaccharolyticus.
https://www.nature.com/articles/s41564-024-01858-9
Še komentar Nataše Karas na ta članek, ki ga je objavila v fb skupini Science Mamas’ Forum:
“V zadnjem desetletju se je povečalo število študij, ki proučujejo povezavo sestave črevesne flore oziroma mikrobioma na pojavnost različnih bolezni pri človeku. Hkrati pa zelo malo vemo o tem, kaj vse vpliva sestavo črevesne flore. En najbolj očitnih vplivov, bi bila lahko vrsta prehrane pri posamezniku, saj naj bi določena živila pospeševala ali zavirala rast določenih vrst bakterij v prebavnem traktu. S tem vprašanjem se ukvarja tudi članek, ki je izšel v reviji Nature Microbiology. Članek raziskuje vpliv uživanja kave na človeški mikrobiom in odkriva, da je uživanje kave v visoki pozitivni korelaciji z vrsto črevesne bakterije Lawsonibacter asaccharolyticus, ki so jo prvič odkrili v človeškem mikrobiomu šele leta 2018. Avtorji so izvedli največjo raziskavo doslej na to temo, naredili so metagenomsko analizo črevesne flore 22,867 posameznikov iz ZDA in Velike Britanije, od katerih so pridobili tudi podrobne informacije o uživanju kave skozi daljše časovno obdobje. Z uporabo metod, kot so metagenomika, metatranskriptomika in metabolomika, so raziskali biokemijske interakcije med uživanjem kave in mikrobiomom posameznikov, pri čemer so upoštevali vpliv tako kofeinske kot brezkofeinske kave.
Študija je ugotovila, da je mikrobiom oseb, ki pijejo kavo izrazito drugačen od mikrobioma tistih, ki je ne uživajo. Največje razlike so ugotovili v zastopanosti bakterije Lawsonibacter asaccharolyticus, saj je bila njena prisotnost v prebavnem traktu v povprečju 4,5- do 8-krat večja pri pivcih kave. Raziskovalci so preiskovance razdelili v tri skupine glede na količino zaužite kave: tiste, ki kave ne uživajo (manj kot 3 skodelice na mesec), tiste, ki jo uživajo zmerno (več kot 3 skodelice na mesec in manj kot 3 na dan), in tiste, ki jo uživajo v velikih količinah (več kot 3 skodelice na dan). Potrebno je poudariti, da so bile razlike v količini Lawsonibacter asaccharolyticus največje med osebami, ki niso uživale kave in tistimi, ki so jo uživali v velikih količinah, razlike med zmernimi in pogostimi pivci kave pa so bile statistično neznačilne. Omenjena povezava je bila prisotna neodvisno od geografske lokacije ali vrsto kave (kofeinska ali brezkofeinska).
Vpliv kave na rast Lawsonibacter asaccharolyticus so raziskovalci potrdili tudi z eksperimenti v laboratoriju. Eksperimenti in vitro so pokazali, da kava neposredno spodbuja rast L. asaccharolyticus. Raziskava je pokazala, da so učinki kave na mikrobiom večinoma neodvisni od kofeina. Tudi brezkofeinska kava je spodbujala rast L. asaccharolyticus, kar kaže na vlogo drugih kemičnih komponent v kavi, kot so polifenoli (npr. klorogenska kislina).
Metabolomska analiza krvi preisokvancev je razkrila, da je uživanje kave povezano z višjimi koncentracijami specifičnih metabolitov v plazmi pivcev kave, in posledično prisotnostjo L. asaccharolyticus v prebavnem traktu. To nakazuje specifično biokemijsko interakcijo med kavo in to bakterijo.
Analiza sestave mikrobioma in povprečne porabe kave na prebivalca v 43 državah je pokazala, da je L. asaccharolyticus bolj razširjen (prevalnca 75%) v zahodnih urbanih populacijah, kjer je uživanje kave zelo razširjeno. V ruralnih populacijah v manj razvitih državah brez dostopa do kave je ta bakterija redka (prevalenca 2,4%), kar nakazuje, da ima kava ključno vlogo pri njeni zastopanosti v človeškem mikrobiomu. Na splošno je bila prevalenca L. asaccharolyticus večja v državah z višjo porabo kave na prebivalca. Zanimivo je, da omenjene bakterije niso našli v mikrobiomu dojenčkov in majhnih otrok, zelo redko pa je bila prisotna pri višjih primatih. Vse to podpira hipotezo o vplivu kave na rast L. asaccharolyticus.
Znanstveniki domnevajo, da bi Lawsonibacter asaccharolyticus lahko imel vlogo pri posredovanju nekaterih že predhodno ugotovljenih zdravstvenih koristi kave, kot so zmanjšanje tveganja za kardiovaskularne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2 in rak. Kar je pomembno pa je, da rezultati študije nakazujejo, da bi lahko bili omenjeni pozitivni učinki kave neodvisni od kofeina, torej povezani tudi z uživanjem brezkofeinske kave.”
Evo, kosti za glodanje smo vam dali veliko. Meni tudi, danes googlam vse te zadeve in skočim v trgovino ponje.
Samo ne pozabite, vse to je za lajšanje “simptomov”, ne pa zdravljenje avtizma ali ade hade. Mi zdravimo tiste pridružene zadeve, na katere imamo lahko vpliv. Z naravnimi zadevami – rožicami, gobicami itd.
https://zavodizjemensi.wordpress.com/2022/04/02/zdravljenje-avtizma-2-0/
https://zavodizjemensi.wordpress.com/2022/11/23/eni-predihavamo-drugi-bi-zdravili/
IZJEMEN.SI 
Komentiraj