Zadnje par dni še ponoči sanjam šolo. Naša gajstna pupa se je namreč, ko je izvedela, kdo bo njena nova razredničarka, odločila, da v šolo ne gre več.
Dva dneva histerije. Dva dneva kričanja, brcanja in hude razdražljivosti zaradi enega samega imena. Ker jih je ob nadomeščanju lani ta učiteljica večkrat po nepotrebnem kregala. Ne nje neposredno, cel razred.
Danes sem povprašala druge starše, če to učiteljico poznajo in zakaj naj bi bila tak zmaj. Vprašala sem tudi druge učitelje, kakšne izkušnje imajo z njo.
Priznam, danes sem slabo spala. Sanjala sem, da je tamala v šoli to učiteljico ugriznila. Z možem sva bila klicana na zagovor k ravnateljici. Hči bo morala nemudoma domov, izključena je iz šole. Je ne znamo vzgajati. Nima manir. Je kot podivjana žival.
V sanjah sem nato jaz to učiteljico odpeljala na urgenco. Mož in tamala sta morala peš domov. V našem ZD sem šla z njo v urgentno ambulanto in zdravnika prosila, če jo lahko cepi. Proti tetanusu in steklini. Zaradi ugriza. Gledal me je čukasto, zakaj cepiti proti steklini. Ker jo je pri 3 letih ugriznil osel. Zakaj pa, proti tetanusu? Ker imajo nekateri avtisti pica sindrom (ne naša) in lahko jedo tudi žeblje.
Potem sem se vsa potna zbudila. Šla sem v službo, buzerirala vse kolegice, ki so me bile pripravljene poslušati, kako me skrbi tale šola. Si vzela dopust za prvi šolski dan. Že delala plan, kako bom morala na krajši delovni čas, da bomo doma lahko preživeli bombice in bombe, ki nas bodo čakale.
Nato sem poklicala mojo prijateljico Kristino. Poslušala me je in rekla:
Vem, da te skrbi. Imaš vso pravico, a je morda skrb prerana. Vprašaj tamalo, kako dobro res pozna to učiteljico. Morda je imela tisti dan samo slab dan. Mogoče je tvoja tamala narobe razumela kritiko, po aspijasto. Videla takoj slabo v situaciji, ki ni bila nujno slaba.
Vprašaj jo, če je pripravljena tej učiteljici dati novo priložnost, da se izkaže v drugačni luči. “Dovoli ji, da se izkaže!” Če bo še stiska, jo vsak dan spodbudi, naj pove eno dobro lastnost, stvar o učiteljici, nekaj, kar se tamali zdi ok, sprejemljivo od učiteljice.
Obstala sem odprtih ust. Nikoli v milijonih let ne bi pomislila na to… Jaz sem se pripravljala na boj ali beg, ne pa na asertivno in pozitivno naravnano reševanje problema.
DAJ DRUGEMU PRILOŽNOST, DA SE IZKAŽE. DA POPRAVI SLABŠI PRVI VTIS.
Neprecenljivo!
Zdaj bo Kristina huda name, da jo izpostavljam v blogu in morda kaj napačno citiram (nikoli nisem imela dobrega delovnega spomina), pa čeprav sem si spotoma skušala vse dobesedno zapisati.
Ja, to je moja draga srčna in nevrorazlična Kristina. Specialna pedagoginja s srcem in dušo v njeni Hiši uspeha.
https://www.bizi.si/HISA-USPEHA-KRISTINA-ZUPANCIC-S-P/maticno-podjetje/
Skratka, vse to sem povedala tamali.
Kar učke so se ji zasvetile.
Šli sva na sprehod, pomirjeni, brez kričanja. Se pogovarjali celo pot.
Odločila se je dati še eno priložnost učiteljici.
Če Kristina tako reče, bo že prav.
Bo šla v šolo. Ni problema. Bo končno tudi odprla vrečo s šolskimi potrebščinami. Ker prej jih ni hotela. Nič ni smelo biti šolskega. Še copat ni hotela sprobati, če so ji prav.
Zaradi enega imena.
Zaradi ene izkušnje pred več meseci.
Zaradi retrogardnega Merkurja, ki seka pri njej na polno.
Pa še zaradi mame, ki je ne zna koregulirati, ker je sama v stiski, kaj bo prineslo novo šolsko leto. Delam slona iz bolhe, ne muhe. Prosojne bolhe, ki jo drugi težko vidijo. Moja pupa me zavoha, ko sem v precepu. Takoj začuti. Empatija na polno.
Ufffffff.
Zdaj grem spat, bom zakomirala. In upam, da danes ponoči ne bom rabila nikogar več cepiti proti steklini.
IZJEMEN.SI 
Komentiraj