Se kdaj zalotite, da namesto obveznih nalog, ko vam že voda v grlo teče, delate nekaj čisto drugega?
Jaz sem od nekdaj anksioznost ob tovrstnih obveznostih reševala tako, da sem razmisljala o koraku ali dveh naprej. Ko se nisem zmogla osredotoči na dano nalogo, sem šla reševati naslednji izziv, kjer me čas še ni tako preganjal.
Seveda pomaga, da zahtevno nalogo prekineš z gibalnim ali senzornim odmorom. Jaz se ponavadi sprehajam kot Baltazar gor in dol, poravnavam predmete na polici ali pobiram pasje in mačje dlake po tleh, pa naj bodo še tako neopazne.
Prav gotovo bi, če bi šla v trgovino, pospravila nametane kupe predmetov…
Ne vem, če je tole lastnost, značilna izključno za ade hade skupnost… Vsekakor pomaga dobiti nepričakovan red v trenutnem neredu.
Ko ti pozornost odkrene, ji moraš včasih to prepustiti, da se lažje zreguliraš. Vklopiš druge dele možganov kot pri zadani nalogi. Razširiš ali omiliš svoje senzorne prilive (kar ti paše). Umiriš anksioznost z uvajanjem delnega nadzora in reda nad stvarmi, ki se drugim v tistem trenutku ne zdijo pomembne, za tvojo samoregulacijo pa so življenjskega pomena.
Ko boste vi ali vaš otrok naslednjič namesto zadane naloge delali nekaj navidezno nepotrebnega, se vprašajte zakaj to sploh omejevati. Dan ima 24 ur. Do cilja se da priti na različne načine. Tudi, če opazovalcem okoli vas niso jasni, važno, da so vam!
Zdaj grem pa izpolnit nalogo, ki bi jo morala že pred pol ure, namesto da sem šla pisati ta blog (ki bi ga lahko napisala kadar koli).
Ajde bok!
IZJEMEN.SI 
Komentiraj