O avtizmu in spolni disforiji se pri nas ne govori. Večina strokovnjakov se ukvarja bodisi z enim bodisi z drugim področjem. Tako kot pri avtizmu in motnjah hranjenja. Redko kdo obvlada oboje skupaj.
Dejstvo pa je, da ne eno ne drugo ni redek pojav…
https://link.springer.com/article/10.1007/s10803-022-05517-y
V nedavni oddaji Med štirimi stenami je bil ravno govor o tem. Kako se soočati s spolno disforijo pri avtističnem dekletu. Kako kot starš to sprocesirati? Kaj lahko pričakujemo, kje lahko dobimo podporo?
https://365.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/174952969
Jaz bi podobno razmišljala kot mama v intervjuju. Mislim, da je prezgodaj in da premalo razmišljamo o avtističnem delu odločitve.
Maska nebinarnosti in spolne disforije je res lahko trenutna, za potrebe sprejetosti v določenih krogih. Poleg tega avtisti vzamemo pogosto vse dobesedno in dejansko spremenimo svoje prepričanje, občutenja, vrednote za neko sliko ideala. Za omenjo osebo v intervjuju je slika ideala zdaj spolna disforija.
https://www.autism.org.uk/advice-and-guidance/what-is-autism/autism-and-gender-identity
Verjamem, da ima ves svoj hiperfokus v tem. Tako omenjena oseba kot njena mama. Za mnoge stvari v intervjuju do zdaj še slisala nisem in mi je dalo dodatno misliti.
Tri leta je absolutno premalo. Covid. Puberteta. Toliko enih dejavnikov.
Kot starš bi spodbujala svojega otroka, da bi se s tranzicijo počakalo. Trudila bi se, tako kot ta mama, uporabljati nevtralne nadomestne, v pasivu ali kako drugače. Čim manj zaimkov, čim manj vsiljevanja mojih pogledov in mojih vrednot.
Tako kot to gospo, bi me skrbeli stranski učinki tranzicije, ki je nepovratna. Ne samo fiziološki, na telo, tudi psihični, socialni in drugi. Sploh razvijajoče se telo med puberteto ne zmore tega predelati. Puberteta lahko različno dolgo traja in je enostavno ni konec s polnoletnostjo.
Po drugi strani pa je tudi res, da je med nevrorazličnimi najmanj dvakrat več drugačne spolne identitete (ne klasične) kot med nevrotipičnimi.
Nekateri se od začetka počutijo ujetega v napačnem spolu in jim dam prav, imajo vso mojo podporo.
https://acamh.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jcpp.13691
Se pa isto sprašujem, če nisi vedel od nekdaj, da si drugačen, ali je ta nova identiteta pravilna…
Ne poznam veliko ljudi iz teh krogov. Vsekakor ne poznam nobenega transspolnega avtista osebno. A tisti iz LGBTQIA2S+ skupnosti, ki jih poznam preko spleta, so večinoma vsi vedeli za svoje občutke že prej.
Kot je Nina v komentarjih ob objavi napisala, sva z Meto med drugim veliko brali in sledili diskusijam v tujih skupinah, kako se povezuje spolna disforija z avtizmom. Jaz sem tudi sodelovala pri raznih debatah z raziskovalci.
Dejansko so mnogi prej pripravljeni k spremembam in preizkušanju.
Nisem pa dobila vtisa, da je tega več med avtističnimi najstnicami. Bi morala to malo bolje raziskati.
Vsekakor je možen razlog v maskiranju in mimikriranju. Če avtizmu pridamo še modernost fulentnega in dostop res do vseh možnih vsebin na spletu, lahko kot produkt dobimo eno res zmedeno nevrorazlično osebo.
Kako bi jaz kot starš postopala? Najprej bi se posvetila avtizmu, iskanju drugih socialnih krogov, magari znotraj avtistične skupnosti. Šele potem bi šla po poti razmišljanja o tranziciji, morda celo k sprejemanju le-te. Korak za korakom, prvo vse ostalo izločiti.
Čestitke za pogum mami ob intervjuju in hvala novinarki, ki je odprla to temo.
IZJEMEN.SI 
Komentiraj