Otroci rabijo močne korenine

Ne bom spet pisala o permisivni vzgoji in o generacijah za mano. O tem sem se že prevečkrat razpisala. Pisala bom o nepotrebni prekomerni zaščiti.

Najbolj optimalni pogoji za napredek so, ko niso tako optimalni.

Srečujem vedno več staršev, ki v želji, da zavarujejo otroka, le-temu ovirajo priložnosti za učenje.

Ali ste že kdaj pomislili, zakaj strogo kontrolirano okolje ne prinese istega napredka kot okolje, ki od otroka zahteva nekaj prilagoditev? Tako kot spodaj omenjena drevesa potrebujejo veter.

Nekaj frustracije, nekaj truda, nekaj ovir. Vse to potrebujemo, da se okrepimo. Ne veliko, nekaj pa! Ob tem je treba poudariti, da se mora tudi okolje prilagajati nam, ne samo mi njemu.

Najbolje, kar lahko starši naredijo za svojega otroka je, da ga opremijo s strategijami, kako se soočati s temi ovirami ob hkratni potrebi po čim večji samostojnosti (glede na pričakovanja za starost seveda).

Novodobne teorije vzgoje poudarjajo, da je enako kot za splošno poučenost potrebno otroke tudi vzgajati in učiti v smeri regulacije in samoregulacije, asertivnosti, ipd.

Kako biti jaz v okolju vseh, ki hočejo biti svoj jaz?

Kako se znati obvarovati, paziti nase, vseeno pa imeti motivacijo in vzdržljivost, da rinemo dalje in nas frustracije ne zabijejo?

O tem zadnje čase veliko razmišljam. Katere strategije za to potrebujejo moji otroci in katere strategije rabim jaz sama. Vendarle se v družini tudi koreguliramo oz. ko-nereguliramo. Če sem jaz neregulirana, bo kmalu tudi moja družina. Potem bo eno samo kričanje.

Včeraj sem brala prispevek o šoli brez kričanja. Kmalu za tem mi je moja mama prinesla prispevek o tem, kako nadzirano kričanje (kot tudi nadzirano smejanje) pomaga vplivati na vagusni živec. Ta pa vpliva na veliko procesov v našem telesu.

Ne vem, če bi zdržala v okolju brez kričanja. Pred davnimi leti sem bila v razmerju brez prepirov. Postalo je neznosno za oba in sva se razšla. Rabiš veter, da te premika, rabiš motivacijsko jezo, da te žene naprej. Rabiš moža, s katerim se kdaj pa kdaj skregaš, da greš potem jezen očistiti celo hišo, da se sveti…

Raje kričim. In šelestim s svojo vedno na novo obrojeno krošnjo, s koreninami, ki kljubujejo vetrnim sunkom.

Dragi moji, če mene ne boste poslušali, poslušajte vsaj naravo. Omogočite vašim otrokom, da se okrepijo. Njihova prihodnja samostojnost vam bo hvaležna, prav tako vam bo hvaležna njihova čustvena regulacija.