Roka roko umije

V zadnjih 5 letih sem oddelala preko 1000 prostovoljnih ur. Če bi šla gledat obdobje v času študija, je bilo tega še enkrat več.

Z leti sem se naučila tudi reči ne. Sploh ljudem, ki so mislili, da jim moja energija in prosti čas pripadata. Brezplačno. Ker drugim to omogočam. Brezplačno.

Letos sem živce izgubljala ob ljudeh, ki so želeli, da jim brezplačne stvari pošiljam brezplačno po pošti, ki seveda zahteva plačilo. Ali pa še bolje, da jim stvar sama dostavim.

V kontekstu draginje se tudi sama soočam z vedno manjšo kupno močjo moje družine. V svetu dobrin nikogar ne zanima, da sem jaz prostovoljka na desetih koncih in brezplačno ponujam storitve, ki jih drugi mastno zaračunajo.

Zato po 5 letih od moje zadnje podobne ideje prehajam spet na nivo blagovne izmenjave. Moje storitve ne bodo več brezplačne. Zamenjam jih za kubik lesa, litre bencina, stvari za moje otroke in nenazadnje za hrano.

Roka roko umije.

Seveda sprejemam tudi darila kar tako…