Vse bo v redu! Tvoj nevrorazličnež je še vedno isti, kot je bil prej. Tvoja ljubezen do njega se ne bo nikoli spremenila. Bodo dnevi, ko bo zares težko. Res srce parajoče se težko. Takrat je OK, da nisi OK. Samo ne ostani na tem nivoju! Tvoj nevrorazličnež potrebuje tvojo moč. Ko pomisliš, kako težko ti je, se zavedaj, da je tudi njemu zelo težko.
Nikoli ne obupaj! Tvoj nevrorazličnež je tu, da te nekaj nauči. Da spremeni tvoj pogled na svet in doda nekaj pristnega in nepozabnega v tvoje življenje.
Vedno ohrani upanje! Vse bo še ok! Poišči svoje krdelo! Najdi ljudi, ki razumejo okoliščine, v katerih zdaj živiš in so že sami prehodili podobno pot. Usmeri svojo energijo in čustva v boj! V boj za: terapevtske obravnave, pomoč in podporo, zakvalitetno vzgojo in izobraževanje, socialo in zdravstvo in za izboljšanje kvalitete življenja tako za tvojega nevrorazličneža kot za vašo družino.
To so besede, ki mi že dolgo odzvanjajo v glavi…
Skozi moje roke je v vseh teh letih šlo na stotine družin otrok z avtizmom. Enim sem morala besedo na A predstaviti jaz, drugi so z njo že opremljeni prišli do mene.
Z besedo na A pri lastnem sinu sem se morala soočiti pred dobrimi 4 leti tudi jaz. Te dni se z besedo na A soočamo tudi pri najmlajši hčeri.
Mene ta beseda že dolgo ne straši več. Tudi nimam želje mojih otrok ozdraviti avtizma.
https://zavodizjemensi.wordpress.com/2018/03/18/sprejemanje-ali-zdravljenje-mas/
Dejansko te želje nikoli nisem imela. Želela sem ozdraviti nekatere sopojavne težave, od anksioznosti, tesnobe, obsesij pri sinu do agresivnosti in avtoagresivnosti pri hčeri. Avtizma pa nikoli.
Kot sem že omenila, je skozi moje roke šlo res veliko družin.
Tudi takih, ki so se na vse pretege trudili pozdraviti avtizem.
Nekateri so desetletja in na deset tisoče evrov kasneje ugotovili, da zdravljenje ni bilo učinkovito.
Nekateri se na vse pretege trudijo najti zdravilo še zdaj.
Potem smo tu zagovorniki avtizma kot nevrorazličnosti. Mi namreč ne iščemo najnovejšega protokola za odpravo avtizma, ampak sprejemamo avtistične lastnosti naših otrok.
Takšni pač so.
Meni osebno je pri interakciji z nevrorazličneži tako doma kot v službi najlažje, ko se spravim iskati skupni jezik in privoljenje, da vstopim v njihov svet.
https://zavodizjemensi.wordpress.com/2022/04/02/vstopite-v-skrivnosti-avtizma/
Namesto zdravljenja iščemo torej svojo pot do razumevanja naših otrok. Sprejemam jih takšne, kot so.
Morda mi je lažje, ker sem tudi sama takšna in lahko hitro pridemo na isto valovno dolžino. Morda največ odtehta, da sem okužena s spoštovanjem in ne s strahom, kot so nekateri, ki bi morali znati delati z njimi.
Enostavno moramo biti okuženi za delo z njimi. To žal pomeni dihotomijo – ali si okužen (+) ali nisi (-), vmesne vrednosti ni. Zato mnogi nimajo pojma, kako pristopati k njim, drugi pa to delamo z izjemno lahkoto.
Ni važno, na kateri stopnji ste kot novopečeni starši otroka z avtizmom.
Mi smo tu, vaše krdelo!
Pa če imate doma avtista ali nevrorazličneža.
Tukaj smo, da vam stojimo ob strani.
Morda damo kakšen uporaben nasvet.
Vas povlečemo gor, ko ste na tleh.
Tudi mi smo bili nekdaj v vaši koži!
IZJEMEN.SI 
Komentiraj