Začelo se je z Messengerjem, nadaljevalo z mojim nadlegovanjem Dušana, kdaj me bo izbral za častno prejemnico njegovega prvenca.
Na koncu se nama je po tednih usklajevanja le uspelo dobiti pred vhodnimi vrati našega ZD, kamor sem imela čast imeti osebni prevzem, dostavo do vrat.
Jaz sem Dušan. Midva se pa od nekod že poznava, mi izgledaš znano!
To je bil najin prvi kontakt v živo.
Znana sva si preko Facebooka že par let…
Oba s svojimi zapisi buriva slovensko javnost ter kravžljava možgančke najinim spletnim prijateljem in znancem.
Ne vem, če sva se že kdaj srečala, mogoče sem ti znana iz časopisa ali Facebook objave. Ali pa iz ZD Vič, kjer sva nekoč oba delala.
Sicer ne vem, če sočasno, moj angažma tam je bil pred davnimi 9 leti.
Zdaj sem se končno spravila prebrati Dušanov prvi roman.
Z užitkom berem njegove kolumne v Slamniku in prispevke na njegovem Facebook zidu.
Priznam, malo sem odlašala z branjem njegovega romana, ker sem mislila, da ga bom morala zbrano brati, kar ob moji nespečnosti in miljavžent obveznostih seveda ne gre.
Pa nisem rabila.
Knjigo sem “pogoltnila” (angl. devour mi zveni še bolj primeten izraz) v slabih 10 minutah, kot se za dolgoletno izvajalko hitrega branja spodobi.
Še ena takšna, Angleži pravijo “unputdownable”.
Z njim sem živo doživljala vsako leto posebej. Zanimivo 2015, napeto 2016, naporno 2017 v zaključek 2018.
Kljub hitrim asociativnim preskokom povezljiva in bralna, s fantastičnim besednjakom podkrepljena dogodivščina, ki jo priporočam še tako zahtevnim bralcem.
Dušan, tvoja knjiga je sedaj v moji knjižnici dobila častno mesto poleg Kosmačeve Sreče in Tavčarjeve Zale. Pa ne zato, ker bi bila v istem rangu, je mnogo več od tega. Mnogo več!
Komaj čakam na drugi del. Piši me za vnaprejšnjo rezervacijo.
Pa srečno, dragi Dušan!
P. S. Če si še enkrat roko zlomiš in boš v melanholiji razmišljal o črnih scenarijih, veš, kje živim. Kava čaka, cigarete raje skadi prej “na bulk” ali pa zdrži vsaj za čas tistega kofeta… Birds of feather stick together!
IZJEMEN.SI 
Komentiraj