Odpiram temo, za katero me je spodbudila mlada in nadebudna gospodična, ki ima sama mamo SRP in obsoja mojo javno opredelitev glede diagnostike na daljavo.
Koliko od vas bi podprlo diagnostiko odraslih nevrorazličnežev na daljavo?
Ali je komu lažje, da jaz diagnostično odkrivanje oz. SRP ocenjevanje zadnja 4 leta izvajam provizorično v FB skupini društva Izjemen.si ali v podobnih skupinah?
Vas to moti in menite, da sem nestrokovna?
Znanost gre naprej. Če so nekateri klinični strokovnjaki v Sloveniji staromodni, ne pomeni, da moramo ob tem biti drugi tiho in kimati.
Govorili smo že o diagnostiki avtizma pri predšolskih otrocih na daljavo s posebnimi aplikacijami in plug-in aparaturami za telefon.
Vemo tudi, da je v odrasli dobi zelo pomembna samoocena. Klinični strokovnjaki se še bolj poslužujejo vprašalnikov in natančne anamneze, s samim kliničnim opazovanjem v enem ali dveh srečanjih za diagnostiko, kar nudi javno zdravstvo, si ne morejo kaj dosti pomagati.
Vse to se da izvesti na daljavo. Pri tem so seveda pomembna subtilnost kliničnega strokovnjaka in prava dodatna znanja.
Sploh, ko govorimo o nevrorazličnih ženskah, ki so v otroštvu šle skozi diagnostično sito in pristale z napačnimi nalepkami. BPD, PTSD, OCD, shizofrenijo, depresijo anksioznimi motnjami, ni da ni.
Prej omenjena milenijska gospodična je napisala za moje pojme čudovit članek na enem od portalov na temo diagnoz na daljavo, a se je žal v dodatnih argumentih ob objavi na FB in javnemu prerekanju z mano in neutemeljenih sodbah o meni nekoliko izgubila.
Pustimo ob strani to, da je vehementno vztrajala ob izjavi, da ni moje mesto specialne pedagoginja diagnostično ocenjevati kar koli drugega kot specifične učne težave. To je tema, o kateri se bo morala pogovoriti s svojo mamo. Z veseljem bi to mamo povabila na kavo in jo vprašala, če je tudi ona takega mnenja.
V zadnjih 40 letih je naša stroka toliko napredovala, da si drznemo diagnostično ocenjevati še kaj drugega. Kar pa ne smemo enačiti s postavljanjem diagnoz. Tu sem jaz od nekdaj jasna. Diagnozo lahko postavi le zdravnik in klinični psiholog z ustreznimi dodatnimi znanji.
Napredovali smo tudi do te mere, da se uveljavljamo kot enakovredni člani v multidisciplinarnem timu. Drugače povedano, vsi strokovnjaki se med sabo pogovorimo in na podlagi individualnih diagnostičnih ocen timu predlagamo diagnozo.
To je praksa dobrih timov, kjer že dolgo ne vlada kastni sistem. Seveda je to v nekaterih okoljih neizvedljivo, a to je njihov problem in ne problem moje stroke.
Da ne zaplavam preveč v svoji zaprepadenosti ob vztrajanju v tovrstnem parceliranju strok.
Skratka, diagnostika na daljavo je pojem prihodnosti. Sploh diagnostično ocenjevanje nevrorazličnosti ob ustrezno usposobljenih strokovnjakih in multidisciplinarnih timih. Diagnozo kot vedno na koncu postavi zdravnik ustrezne specialističnosti ali klinični psiholog s pravimi dodatnimi znanji.
Dodala bi še velik poudarek na veljavo samodiagnosticiranja. Večina od nas je po uradni poti ostala pred zaprtimi vrati. Mnogi odprtih ust. V tujini bi diagnozo takoj dobili.
Jaz vem, kaj sem. Vem tudi, kaj ste nekateri med vami. Ker sem, to kar sem, imam dar za povezovanje kliničnih znakov v vzorce, v diagnostično oceno. Sem tudi zelo dobra v opazovanju vedenja ljudi in znam mimikirati, se še preveč vživljati v vašo psiho, občutenja, vedenja itd.
Nekdo, ki me ne pozna in ne pozna mojega strokovnega in prostovoljnega dela, pa naj raje javno sodi o kom drugem. O posameznikovih kompetencah ne moreš soditi, če ga pogooglaš. To je ze davno passe.
Zato gospodično javno vabim na kavo ali na hospitacije bodisi v službo bodisi v naše društvo Izjemen.si. Naj se prepriča v živo, kaj delamo. Pa se morda sama najde v vodah nevrorazličnosti… Ravno zato ji ne zamerim, ker jo tako na daljavo ocenjujem kot fantastični primerek ženske nevrorazličnosti. V vsej svoji gloriji, usmerjenih interesih, izredni rigidnosti in poniciljivem in argumentiranem zapisu. Radi imamo nevrorazličneže, ki priznajo, da so to kar so.
P. S. Sem si premislila… Gospodične in njene mame ne želim blizu mojih službenih otrok, ker ni vredna biti v njihovi senci. Kdor napiše tak članek, menda proizvod raziskovalnega novinarstva na temo naših uporabnikov, moje pozornosti ne dobi več. Tudi Delo se mi je zamerilo, ker je to sr**** objavilo.
https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=907905702718327&id=116995215142717
Komentiraj