Mož je včeraj reševal kviz na FB. Kviz, ki naj bi na podlagi njegovih odgovorov podal njegovo stopnjo izobrazbe.
Med reševanjem se je čudil enostavnosti vprašanj. Kviz je bil namreč namenjen ameriškim uporabnikom. Veliko je bilo tudi vprašanj iz ameriške zgodovine in geografije.
Rešitve so pokazale, da ima najmanj magisterij znanosti. Moj mož je sila pameten in razgledan človek, a za študij ni imel ravno motivacije in vztrajnosti, tako da tega nivoja izobrazve žal nima. Žal rečem, ker se je kviz uštel in ne, da nisem ponosna na moža, ki je takšen kot je – zame popoln.
Kviz nama je dal precej misliti o primerljivosti naših in ameriških standardov znanj. Torej tistih standardov, h katerim stremijo naši odločevalci, ko skušajo privatizirati šolstvo.
Preden gre spet cel kup ljudi v luft, nič nimam proti obstoječemu zasebnemu šolstvu in zasebnemu šolstvu s koncesijo.
S pospešeno in nenadzorovano privatizacijo bi javno šolstvo po mojem mnenju le stagniralo oz. počasi propadalo.
Dobri učitelji bi šli delat v zasebno, če bi bili pametni. To, kar že leta počnejo. Sploh meni ljubi, srčni učitelji, ki imajo dosti mahinacij in ovir v javnih vodah. Še posebno v zadnjih dveh letih.
Skratka, naš trenutni standard znanj in kompetenc je v primerjavi z ameriškim precej boljši. Seveda pa ima v primerjavi s skandinavskimi šolskimi sistemi še mnogo možnosti za izboljšave.
Vprašanja na zgoraj omenjenem kvizu so bila včasih res smešna. Recimo izbira ukrajinske zastave med zastavami podobnih barv. Ogromno anketirancev je izbralo namreč brazilsko zastavo za ukrajinsko. Pa kje ti ljudje živijo? A nimajo FB, ker so si vsi popali zastave na svoje predstavitvene fotografije?! A ne prižgejo TV?
To je tako kot so pred leti spraševali ameriške učence v mestih, kakšne barve je krava in jih je kar nekaj izbralo vijolično zaradi reklame za Milka čokolado. Ali pa, ko so jih spraševali po državah v Evropi in niso ločili niti imena mest od imen držav.
Pred leti sem šla na testiranje za Menso. Za vključitev v klub mi je zmanjkala ena centilna točka. Ko sem malo raziskovala pogoje za sprejem pred samim testom, sem začudeno ugotovila, da so slovenski razmejitveni rezultati bistveno višji od tujih. Z mojim IQ bi v ZDA bila že v Mensi. Torej v državi, ki je zelo hitro sledila angleškim ustanoviteljem in naredila cel konglomerat iz tega.
Pogoj za vstop je dosežek na 98. centilu pri Mensa testih. Ti testi pa, vsaj glede na moje raziskovanje, niso povsod enaki. Naši namreč dajo velik poudarek na matrikah, ki jih osebe s težavami na vidnem zaznavanju, točneje pri vidnem razlikovanju, težje primerno rešijo. Rešimo. Ne iščem izgovorov, samo analiziram…
Pa pustimo zdaj ustreznost uporabe pravih kognitivnih testov. To je stvar druge debate. Tudi v kontekstu ustreznosti testov za ocenjevanje kognitivnih zmožnosti avtistov, posebno tistih neverbalnih.
Moj dosežen IQ bi namreč glede na absolutno število točk (in ne centil, kar je kriterij vstopa v Menso) pomenil, da bi me Američani že zdavnaj sprejeli. Pri njih je namreč treba doseči nižji absolutni rezultat. Iz tega pa jaz sklepam, da imajo bodisi znižana pričakovanja bodisi nižji standard znanj in kompetenc kot mi. Morda celo oboje.
Ljubi moji Slovenci! Nehajte se pehati za zahodom! Nehajte iskati vzor v državah, ki tega niso vredne. Kdor koli od vladajočih oz. bodočih vladajočih vas bo skušal prepričati v nasprotno, ga je treba takoj odstraniti z mesta odločanja.
Sem strogo proti privatizaciji vseh vrst. Šolstva, zdravstva in sociale. V nasprotnem primeru nam grozi še večji padec kvalitete javno dostopnega in se večji prepad med premožnimi in revnimi.
Ne se hecat! Pojdimo na volitve, naš glas je pomemben za našo prihodnost in svobodo, sploh pa je pomemben za prihodnost dobrobiti naših otrok!
#gremovolit
IZJEMEN.SI 
Komentiraj