Ko sem kot zlata maturantka zaključila srednjo šolo, smo imeli sprejem na Brdu in zabavo v Križankah. Pred davnimi 22 leti.
Takrat so nas, bodoče slovenske ume vprašali, kaj nam pomeni beseda globalizacija.
Upam, da ne obstaja posnetek, javno dostopen in diskreditacijski, a takrat nisem imela pojma, kako odgovoriti. Bila sem pošteno živčna, nekaj sem lapala tja v tri dni.
V tistih časih mi je globalizacija pomenila nekaj bolj navdihujočega. Vsem nam mladim. Začenjale so se nam odpirati meje Evrope, internet je dobival svoja krila. Samo nebo je bilo lahko naša meja.
Kot poliglotu mi je globalizacija pri srcu. Jezik ni ovira za moje svetovno povezovanje. Rada tudi potujem – nekaj kar nisem počela že 3 leta.
Globalizacije mi je torej od nekdaj pomenila povezovanje z drugimi državami, ustanavljanje skupnega dobrega, tudi skupnih “konglomeratov”, mednarodnih inštitucij.
Potem pa pride veliki zlobni volk v začetku tretjega desetletja tega stoletja. Kar naenkrat globalizacija postane nekaj pejorativnega. Davos, WEF, SZO in EU postanejo sovražniki številka ena.
Jaz sem sila nostalgična oseba, poleg tega pa ne zmorem hitrih sprememb. Takšnih od zunaj, drugače sem osebnostno zelo nagnjena k hitri dinamiki in spremembam po lastni pobudi.
Resnično ne zmorem razumeti, zakaj je pomen sedaj pejorativen. OK, ne podpiram monopolnih podjetij. Ne podpiram avtokracije, točneje povedano sodobne diktature.
Sem pa velik zagovornik meritokracije, odprta vrata puščam tudi tehnokraciji. To je nekaj, kar je v mojih intelektualnih krogih, kjer smo se združili podporniki svobode odločanja o lastnem telesu in prepovedi cenzure, bogokletna stvar.
Bolj kot razmišljam, bolj kot poslušam različna mnenja, se vedno znova vračam k istemu pomisleku. Ali smo pripravljeni na brezvladje, na revolucijo? Kajti takoj, ko se bi dalo škarje in platno v roke tistim, ki niso ne za leve, ne za desne, ne za kodrlajsaste, bi revolucija zamrla. Postali bi nova oblika vladavine.
V najboljšem primeru bi bila to meritokracija. Naj nam vladajo resnično sposobni. Pa novi, ker so stari vsi nesposobni. Vseh 88 ali koliko že.
Zame edina korektna doktrina je meritokracija ob doslednem izvajanju vladavine prava. Druge poti do napredka ni! Enostavno ni. Vse ostalo bi nas popeljalo v srednji vek.
Moj drugi pomislek ob ukinitvi vseh globalističnih entitet je, kdo bo nadziral nove, tiste revolucionarne.
Toliko pa sem že stara in izkušena, prebrala sem si kar nekaj gradiva na temo manipulacije množic oz. psihološko – socioloških teorij, da lahko predvidim dogodke po naslednji nedelji.
Ko imajo enkrat oblast v rokah, se še najboljši spremenijo v hegemone in pejorativne globaliste. Z ljudstvom za ljudstvo ob ljudstvu, razdrobljeno združeni in pod vodstvom tistih s figami v žepu se bodo še najbolj utopijski navdušenci spremnili v stolčkaogrevalne posameznike, ki bodo zvesto kimali svojemu gospodarju. Kdor koli to že bo.
Vmes pa se bo smeljalo tistemu, ki ga ne smemo omenjati. Le on je na koncu odkrito despotski, brez fige v žepu. Kjer se prepirata dva, on dobiček ima. Res žalostno!
P. S. Kradem slike iz objave J. M. ma Facebooku.
IZJEMEN.SI 
Komentiraj