Mnogi starši oseb s posebnimi potrebami, ki potrebujejo dodatno skrb in varstvo, se to sprašujejo. Kaj bo, ko naju več ne bo?
Tole temo smo pa odprli na mojem predavanju (bolj okrogli mizi) v Radencih preko Združenje Bodi Zdrav. Kako poskrbeti za otroka, ko nas ne bo oz. bomo mi sami rabili skrb drugih.
Tudi Kerry Magro, znan avtistični govornik, je na konferenci TedX govoril o tej temi.
https://kerrymagro.com/video-what-will-happen-to-my-child-with-autism-when-im-gone/
Najprej moram povedati, da nisem pravni strokovnjak in ta tema zaenkrat še ni moje interesno področje. Kar bom napisala spodaj, je skupek informacij z naše debate v Radencih. Torej to, kar so povedali različni starši, ki so poslušali predavanja na to temo oz. iskali informacije preko spleta.
Morda me kakšen pravnik dopolni, popravi, zato bom zelo hvaležna komentarjev na Facebooku pod objavo, ki bi jih lahko vključila kot dopolnitev tega bloga.
Torej, kako poskrbeti za dobrobit naših otrok po naši smrti ali v primeri naše nezmožnosti skrbi zanje zaradi bolezni ipd.?
Najbolj pereča tema je to za družine odraslih z motnjo v duševnem in/ali gibalnem razvoju ali s težjimi oblikami drugih motenj, npr. avtizma. Sploh za družine, kjer ni sorojencev, ki bi lahko pomagali pri skrbi zanje oz. le-ti tega ne zmorejo ali nočejo.
Ena mama je najprej izpostavila, kako najprej s šolanjem. Za katero šolanje se odločiti?
Pri osebah s težjimi, kombiniranimi motnjami, ki ne zmorejo skrbeti zase funkcionalno, je v tem primeru najbolje, da zaključijo posebni program – PP (po starem smo rekli v OVI).
Če zaključi prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS), je ta oseba primorana stopiti na trg dela. Se da tudi tam manevrirati s pridobitvijo posebnih statusov, a je pot daljša. Zato se mnogi starši, ki so najprej stremeli k vključevanju v čim višje programe, ob koncu šolanja odločijo za PP.
Po PP se dobi status in nadomestilo. To nadomestilo je mnogo višje od tistega za nezaposljive in težje zaposljive, kar mnoge osebe z dokončanim NIS dejansko so.
Ena možnost je tudi zaposlitvena rehabilitacija. Seveda je možnost vključitve odvisna od prilagoditvenih in intelektualnih zmožnosti osebe s posebnimi potrebami.
http://cpr.uri-soca.si/sl/MDDSZ_ZRSZ_2/
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3841
V odrasli dobi se lahko odrasli s posebnimi potrebami vključijo v VDC-je in v bivanjske skupnosti. Slednje so recimo skupnosti kot ta v Divači, kjer je bilo ogromno polemike okoli sprejemanja uporabnikov v zadnjem tednu.
Precej družin se odloči, da bodo sami skrbeli za svoje odrasle otroke s posebnimi potrebami. V primeru nezmožnosti njihove skrbi se nato opredeli skrbnika, ki je lahko sorodnik ali druga oseba.
V okviru Sožitja je imel sodnik Simon Došen predavanje na to temo. Nisem ga poslušala, a so moji društveni starši bili na teh predavanjih in jih zelo pohvalili.
https://www.zveza-sozitje.si/arhiv-2021/spletno-predavanje-15.-3.-2021.html
“Skrbništvo je posebna oblika varstva otrok, za katere ne skrbijo starši, in odraslih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi ter odraslih oseb, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi. Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik.
Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna. Skrbnik zastopa varovanca, torej je dolžan za osebnost, pravice in koristi varovanca vestno skrbeti ter skrbno upravljati z varovančevim premoženjem. Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik.
Pri imenovanju skrbnika CSD ali sodišče upoštevata predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Upošteva pa tudi želje njegovega zakonca, zunajzakonskega partnerja ali njegovih sorodnikov, če je to v korist varovanca.“
Velika skrb je tudi, kam z lastnino, če ima družina le otroka s posebnimi potrebami. Kako premoženjsko zavarovati prihodnost tega otroka?
Na naši okrogli mizi smo prišli do par rešitev.
Ena je, da lastnino (npr. hišo) zapustiš otroku preko skrbnika v okviru družine.
Druga možnost je tudi, da lastnino zapustiš tretji osebi ob uvedbi doživljenjske služnostne pravice. Nekateri dajo v pogodbo, da je potrebno skrbeti za odraslega s posebnimi potrebami (podobno kot za starostnike) in po njegovi smrti dokončno in v celoti preide lastnina na njegovega skrbnika.
Tretja možnost pa je, da lastnino zapustiš neprofitni organizaciji, ki se s tem ukvarja in zaveže k doživljenjski skrbi za vašega otroka.
Verjetno je rešitev še več. Prosim zapišite v komentarje. Pa srečno 🍀!
IZJEMEN.SI 
Komentiraj