CDC in AAP sta v začetku februarja objavili spremembe pričakovanih razvojnih mejnikov.
https://www.washingtonpost.com/parenting/2022/02/10/new-developmental-milestones/
Nove mejnike si lahko vsak prenese in prebere na tej strani.
https://www.cdc.gov/ncbddd/actearly/milestones/index.html
Spremembe mejnikov so v tem času dvignile ogromno prahu. Strokovna javnost je v luftu. Naredili so celo podrobno analizo sprememb.
Najbolj so razburile logopede, ker so dvignili mejo za predispozicije oblikovanja stavka. Za oblikovanje besednih zvez malček namreč potrebuje ustrezen obseg besedišča, približno 50-60 besed.
Slovenske raziskave (Marjanovič Umek idr. in Ozbič idr.) kažejo, da imajo 22 mesecev stari otroci 50 besed. Dr. Ozbič izpostavlja, da je 50 besed nujnih za dobesedni stavek. To je za slovenščino dokazano.
Strinjam se, da je 30 mesecev nedopustno dvignjen mejnik za 50 besed. To pomeni starost 2,5 let za oblikovanje besednih zvez. Po drugi strani pa bi pri 2 do 3 letih želeli poskok na 450 besed, torej le pol leta za ekspanzijo besedišča v oblikovanje stavkov.
Skrbi me tudi izločitev plazenja. Raziskave so pokazale ravno nasprotno, da je odsotnost plazenja in kasneje štiritaktnega kobacanja še kako povezana s kasnejšim pojavom specifičnih učnih težav, zato mora ta mejnik nujno ostati zabeležen.
Odzvali so se številni strokovnjaki za zgodnji razvoj.
Pri plazenju se aktivirajo različni refleksi, vzpostavljajo se povezave za boljšo moč v vratu in kontrolo glavice, krepijo se temelji za kasnejši razvoj hoje, teka ipd. Plazenje in kobacanje spodbujata tudi sočasno uporabo obeh možganskih hemisfer. Če se dojenček ne plazi, je to lahko znak, da se refleksi niso ustrezno integrirali oz. inhibirali (Goddard Blythe, Masgutova).
Kot smo že prej omenili, pa ravno ta neustrezna integracija refleksov vpliva na kasnejši razvoj specifičnih učnih težav. Ne samo zmožnost sočasne rabe obeh možganskih hemisfer, tudi razdalja pri štiritaktnem kobacanju je pomembna, saj ponuja osnovo za kasnejšo razdaljo pri branju in pisanju.
Trapečar Pavšič poudarja, da sta plazenje in kobacanje izjemnega pomena v zgodnjem gibalnem razvoju. Obe fazi morata biti ustrezno izpeljani in kot taki avtomatizirani, saj sta v tesni povezavi še z ostalimi primarnimi refleksi, ki so osnova senzo-motoričnega razvoja in razvoja na višjih, kognitivnih ravneh. Sta ključna za kvaliteten razvoj hoje, grobomotorične dejavnosti, koordinacije, stabilnosti, ravnotežja, prostorske orientacije, vidnega sledenja, binoukalnega vida, sluha, branja, pisanja itd. Gre za povezavo med spodnjim in zgornjim delom telesa in sta temelj križnega gibanja.
Novi mejniki niso prinesli samo kontroverznosti. Vsekakor pozdravljamo dodatek mejnikov na čustveno-socialnem področju v smeri zgodnejšega odkrivanja avtizma.
Dodali so namreč nove čustveno-socialne mejnike, in sicer umiritev dojenčka pri 2 mesecih ob prigovarjanju ali dvigu v naročje, pojav socialnega nasmeha pri 4 mesecih ter ploskanje ob navdušenju pri 15 mesecih.
Pri nas se na preventivnih pediatričnih pregledih še vedno pretežno uporablja Denverjev razvojni test, ki večino pozornosti usmerja na motorični razvoj in govor, nekaj postavk pokriva tudi socializacijo in osebnostni razvoj.
Ta test je presejalni test, ki opozori na morebiten zaostanek, z njim pa ne moremo diagnosticirati razvojnih motenj. Največja slabost testa je, da ne zajema vseh vidikov otrokovega razvoja. Še posebno zgodnjih znakov za avtizem ne.
Številni starši se zato obračajo še na spletne opredelitve razvojnih mejnikov. Ena takšnih strani je ILS Learning Corner, kjer lahko med drugim dobite tudi veliko dobrih nasvetov za razvijanje različnih razvojnih področij.
IZJEMEN.SI 
Komentiraj