Čakajoč endemskega božička

1–2 minutes

Počutim se kot majhna deklica, ki čaka božička.

Najprej se odpirajo meje, korona ni več kretenska, pardon karantenska. Par dni kasneje ne bomo imeli več PCT v večini dejavnosti (ne vseh) in otroci se ne bodo več palčkali.

V ponedeljek ali najkasneje do četrtka bodo ugotovili, da bi bilo končno smiselno ukiniti maske pri pouku. Zdaj ne. Otroci zahoda jih itak ne rabijo, so na počitnicah. Vzhod pa se naj še malo pajsa. Komu je mar zanje, saj so že naši, ne rabijo predvolilnih bonbončkov.

https://necenzurirano.si/clanek/mnenja/dezela-nevednezev-kolumna-945638

Vse skupaj je tragikomedija. Njihovi se prebujajo. Premagali smo virus. S čim že? Virus je premagal nas, pa basta! Postal je endemičen.

Milgramov eksperiment je zopet uspel. Ga bomo preizkusili še kdaj.

Zdaj pa novim dogodivščinam naproti.

Čakajoč božička. Tistega, ki počasi nosi darila še pred božičem, saj si tako še bolj na trnih. In hvaležen za vsa darilca. Darilca, ki vodijo v svobodo, v prejšnje stanje normalnosti. Pa res?

Smo psihofizično izžeti. Svoboda nam pomeni več kot vse drugo. A ni žalostno, da se veselimo nečesar, kar bi po ustavi in vseh mednarodnih konvencijah morali ves ta čas imeti?

Tudi to se spreminja.

https://www.consilium.europa.eu/en/policies/coronavirus/pandemic-treaty/

Nekateri smo iz tega skušali splezati že prej. Naša lestev je imela dovolj prečk. Nekateri, sploh tistih 20% najbolj prestrašenih, pa bodo žal ostali na dnu. Bodo res lahko sprejeli, da bo kmalu konec? V paniki bodo čakali naslednji val.

https://www.ipsos.com/fr-tn/covid-19-how-will-we-know-when-the-pandemic-is-ending-dec-2021

Skrbi me zanje. Čeprav jih zame ti dve leti ni nič skrbelo. Jaz in meni podobni smo bili najhujše zlo, ki ga je bilo treba uničiti. Mene pa vseeno skrbi zanje.

Če bodo rabili mojo pomoč in podporo, jim z veseljem pridem nasproti. Jih poslušam. Skušam biti uvidevna. Kot ves ta čas. Oni do mene niso zmogli biti. Jaz pa bom.

Komentiraj