Kritično razmišljanje

Poznamo več vrst merjenja inteligentnosti. Najpogosteje razpoznavni je IQ, tj. inteligenčni kvocient. Potem je tu EQ, ki meri čustveno inteligentnost.

Jaz pa razmišljam, da moramo uvesti t.i. CQ. Ta bi meril zmožnost kritičnega mišljenja. Predvidoma imajo psihologi za to že svoj kvocient in pač odkrivam toplo vodo. A vseeno…

CQ bi najlažje izmerili po tem, koliko je nekdo pripravljen odpreti kakšno knjigo, prebrati kakšen članek in ne samo slediti mnenju soseda in množičnim medijem.

Kritično mišljenje je stanje višjih kognitivnih funkcij. Nekaj, kar nas loči od preostalih predstavnikov živalskega cesarstva.

Epidemija je obdobje, v katerem nizek CQ še kako pride do izraza. 

Dejstvo, da ima nekdo nizek CQ me sploh ne moti. Saj veste, da sem velik zagovornik nevrodiverzitete. Moti pa me, da se nekatere osebe z nizkim CQ čutijo prav dolžne prepričevati druge o svojem prav.

Resnično me zanima, kaj žene tiste, ki znajo v drugih situacijah popolnoma razumno reagirati, med epidemijo pa ne.

Strah?

Denar ali druge oblike osebne koristi?

Slepa vera?

Zaupanje v psevdoznanost?

Prej sem razmišljala, naj uživajo v svojem mehurčku. Naj bodo srečni v svoji zmoti, sami se zmorejo odločati.

Zdaj pa njihovo zmotno vztrajanje presega vse meje. Vrtimo se v začaranem krogu ravno zaradi ljudi z nizkim CQ.

Bolj kot kadar koli do sedaj, čutim prepad med nami.

P. S.