Ne bojim se tretjega vala epidemije. Bojim se novega vala praznih obljub in zaostrovanja, podaljševanja za 14 dni.
Odkar so se šole odprle, sem dala mir. Plandemija ni več okupirala mojega vsakdana. A kaj, ko se bodo šole predvidoma kmalu spet zapirale.
Moji otroci so ob tej novici močno užaloščeni. Ne razumejo, zakaj se jih bo spet zapiralo v zlate kletke. Sploh pa ne razumejo, zakaj se jih bo spet začelo siliti z uporabo IT.
Te iste IT, ki se jo izjemno trudimo zmanjšati od pričetka šolanja v živo. Te iste IT, ki so jo končno lahko začeli uporabljati kot nagrado in občasno preživljanje prostega časa.
Moja najmlajša pupa je včeraj pojamrala: “A zdaj se spet ne boste ukvarjali z mano, ker bosta M in E v šoli? A vidva s tatijem bosta spet delala?”
Midva bova predvidoma delala kot zdaj. Skrbela za dobrobit drugih otrok v najinih službah, medtem ko bodo ta kratko potegnili najini 3 čmrlji.
Obljubili so, da se bodo šole in vrtci zapirali zadnji. Strah me je, da so s figamu v žepu med vrsticami sporočali, da se bodo odpirali zadnji po novi zapori.
Vsi skupaj smo že presegli koronsko utrujenost, verjetno tudi koronsko izčrpanost. Ko pride do novega lockdowna, lahko pričakujemo kar koronsko pregorelost.
Naučili smo se, da naslednjih 14 dni ni nikoli ključnih. Naučili smo se tudi, da v tem času ni prostora za ljudi, ki težje sprejemajo spremembe. Tako kot jaz ali moj sin. Touché!
P. S. Še pesem Jelene Isak Kres https://www.facebook.com/1048000098/posts/10221149239374426/
IZJEMEN.SI 
Komentiraj