Na izlet in oda številki ena

2–3 minutes

Včeraj smo šli na Gorenjsko. Počutila sem se, kot da grem na Norveško. Tako navdušeni smo bili ob sprostitvi prehodov med regijami.

Naš cilj – jezero Jasna. V Kranjsko Goro pozimi redko zaidemo, ker je tam vedno gužva. Smučati ne znamo in ne vidimo smisla izgubljati energije v gostem prometu. Moji pupi v Kranjski Gori z nami sploh še nista bili (v vrtcu so jih pa peljali).

Jezero Jasna je čudovit biser in enkraten izlet za družino. Včeraj je bilo tam kar nekaj obiskovalcev, ki so se martinčkali, uživali na snegu in drsali po jezeru.

Vse v enem. Visoke temperature, čudovito sonce in ogromno snega.

Naši trije čmrlji so se zapodili v sneg. Nekaj ga je bilo namesto malice, veliko pa ga je pristalo v moji kapuci. Mislim, da niaem bila tako hudo okepana že od OŠ. Vrnili so mi za vse prepovedi igric in kazni, ko kaj ušpičijo.

Na moje veliko veselje tam ni bilo čutiti nejevolje drugih sprehajalcev. Vsi smo prišli uživat. Skoraj nihče ni bil z masko. Bi le samo lep sončen dan. Brez skrbi.

Imeli smo le en problem…

Nikakor nisi mogel priti do stranišča.

Zaradi korone so zaprta javna stranišča in stranišča v gostilnah. Lahko vzameš kavo in drugo “cugo”, olajšati pa se ne smeš.

Medtem, ko smo se skrivali po bližnjih zaplatah gozdičkov in dajali otroke lulat, sem se spet spomnila, da živimo v nerazumnih časih. No, vsaj za par ur sem lahko na to pozabila!

Kot najhujši zlikovci smo kršili vsa možna zakonska določila. Pa smo šli samo na izlet.

Fantom se ni bilo težko skriti za drevo. Zaradi pup tudi nisem imela slabe vesti. Le jaz nisem želela fleširati morebitnih sprehajalcev. Na poti domov sem preklinjala tisti požirek kave, tri porode in mojo lenobo za delanje keglovih vaj. Še nikoli nisem bila tako hvaležna za domače stranišče.

Na daljši izlet v času nerazumnih ukrepov ne grem več. Raje na krajše oz. nekam, kjer vem, da bom imela dostop do stranišča.

Razmišljam, da bi naredila poseben seznam krajev za bodoče izlete.

Obiskali bi kraje, kjer imamo razumevajoče se prijatelje in znance.

Takšne, pri katerih bi lahko v tem času pozvonila in se povabila z enim samim namenom. Z željo, da bi okupirala njihovo stranišče kljub epidemiološkim zapovedim in me ob tem ne bi pustili pred vrati.

Dragi prijatelji, če se pojavimo na vaših vratih, zdaj veste, kakšen je pravi protokol…

Komentiraj