Epidemija je…

2–3 minutes

Razsaja epidemija. Pa ne samo zaradi COVID19.

Bolj kot kadarkoli do sedaj se razširil virus nestrpnosti in predsodkarstva. Jaz temu pravim epidemija slovenceljstva.

O razliki med Slovenci in Slovenceljni so pred leti pisali v Mladini. Meni pa je to poimenovanje odprlo oči.

https://zavodizjemensi.wordpress.com/2017/11/18/slovenci-vs-slovenceljni/

Borbenost oz. samooklicana dolžnost Slovenceljnov se je okrepila še med epidemijo, najbolj pa ob odločanju o vračanju otrok v šole.

Ljudje smo v večini egoisti, kakor koli obrnete. Nekateri se pod krinko solidarnosti skrivajo. Drugi samo čakajo, da bodo s svojimi predsodki in sodbami prišli do svojih 5 min slave.

Ta teden dobivam rdeče pike ob stavku: “V šole svoje otroke silijo samo tisti starši, ki so jim otroci samo v breme.”

Moji otroci so meni večinoma v izjemno radost, kdaj pa tudi v breme. Odvisno od situacije.

V breme mi je, ko se moram non-stop bongati za njihove pravice. A res ljudje ne morejo opraviti svojih nalog in službenih obveznosti kot je treba?

Ne znajo več razmišljati po zdravi kmečki pameti namesto sklicevanja na nesmiselne predpise. Ali celo ne znajo upoštevati smiselnih predpisov. Se jim enostavno ne da bolj potruditi, kaj jaz vem.

V breme mi je imeti otroke, ko sem bolna in ne morem za prav počivati. V breme mi je zvečer po popoldanskem šihtu, ko bi izčrpana najraje samo padla dol.

V breme mi je tudi, ko moram sočasno hoditi v službo in skrbeti za tekočo izvedbo ŠnaD.

Bom kar naglas in grdo rekla nazaj… Kdor se s svojimi otroki dejansko ukvarja, so mu lastni otroci tudi kdaj v breme. Če ti starši pravijo, da so doma samo mavrice in samorogi, se enostavno lažejo. Pa naj me zažgejo na grmadi ali še naprej nadlegujejo, ker jim postavljam zrcalo oz. vračam žogico!

S Slovenceljni se pregovarjam, zakaj je potrebno otroke čimprej spraviti v šolo. Vse starosti. Brez omejitev. V normalno okolje. Vsaj dvakrat dnevno mi servirajo, da sem slaba mama, ker hočem otroka poslati nazaj.

Zanimivo mi je, ko opazujem njihovo potrebo po sodbah o meni.

Se kdo vpraša, kakšno luč te sodbe pošiljajo nanje same? Jaz njim ne govorim, da so slabe mame, babice itd., ker svoje otroke zaklepajo doma. Celo se trudim zanje pridobiti pravico do nadaljnjega šolanja na daljavo, virtualno šolo ob vrnitvi drugih. Namesto zahvale jih itak dobim po glavi.

Včeraj sem jih slišala, da sem egoistična in nisem solidarna. Pa sploh poznajo Slovenceljni pomen teh besed?

Mogoče s tem zapisom tudi sama postajam vedno bolj Slovenceljska. Morda bom celo kupila vile in odšla nad ostale Slovenceljne, ki se nad mano znašajo. Me sodijo. Mi vsiljujejo svoj prav.

Kaj bi s tem sploh pridobila?! Samo več nestrpnosti in sovraštva.

Sami naj se s tem črpajo. Jaz njihove negativne energije ne rabim.

To sem že večkrat zapisala v tem blogu. Žal se moram ponavljati…

https://zavodizjemensi.wordpress.com/2019/05/27/post-mortem/

P. S. Razsaja visoko kužen slovenski sev

https://www.valeriekchm.com/blog-2/2021/2/27/ste-okuzeni-s-slovenskim-sevom

One response to “Epidemija je…”

Komentiraj