Parola “hočemo v šolo” te dni odmeva z vseh strani.
Doma jo poslušam vsaj že 2 meseca.
Moj sin je v petek prišel do mene, ves žalosten. Zakaj lahko sestrica hodi v šolo, in pa ne. Zakaj nihče ne pomisli, da bi tudi on šel.
Politiko in ukrepe še predobro pozna. Odločevalce bi zradiral s sveta, če bi lahko. Je že naredil načrt, kako bi jih spravil v zapor, kako bi jih prijavil na sodišče za otrokove pravice.
Nekako po novem letu opažam, da so naveličani tudi tisti, ki jim je bilo ŠnaD blizu.
“Saj se je lažje učiti, ampak res ne morem več brez prijateljic!” mi je prejšnji teden rekla ena od mojih službenih pup.
Kje ste zdaj odločevalci?! Če nas ne upoštevate, dajte vsaj otroke!
Ko sem poslušala intervju z dr. Anderluh, predstojnico Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, mi je odzvanjalo njeno sporočilo še nekaj dni:
Poskusite pomisliti, da so tudi drugačni otroci od vaših. Morda je vašemu otroku ŠnaD lahko, mnogim pa ni. Morda nima duševnih stisk, mnogi pa jih imajo.
Dodatno oviro predstavlja nedostopnost do storitev na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Opažajo porast težav, do 30 % več poskusov samomorov.
Po drugi strani pa je zaradi zaprtja šol s slabšim vpogledom svetovalnih služb in slabšo dostopnostjo do primarnega zdravstva bistveno manj napotitev za tovrstno pomoč. Učitelj preko zooma težje zazna težave in nanje opozori svetovalno službo. V izogib okužbi se družine težje odločijo za obisk zdravnika.
Na okrogli mizi, ki jo je organizirala moja draga srčna učiteljica Renata Filipič, sem imela nagovor ravnateljem, kako pomembno je vračanje naranljivejših skupin otrok in omogočanje alternativ tistim, ki jim ŠnaD bolj ustreza.
Res me je strah epidmije duševnih težav pri otrocih, mladostnikih in odraslih. Strah me je socialne bombe, ki bo sledila.
Sovražim primerjavo z vojnim stanjem in govore o rezilientnosti otrok. “Samo radi jih imejmo, pa bo!” so pobožne želje ljudi, ki ne znajo pogledati čez lastni prag.
Specialni pedagog Alen Kofol nas preko Šolske svetovalnice že nekaj časa opozarja na najbolj ranljive skupine. Šel je tudi na MIŠZ, v medije. Pa ga kdo od odločevalcev posluša?
Sliši ga prav gotovo ne, saj se polemika ŠnaD še zaostruje.
Za vrnitev v šole se še bolj kot kadarkoli borijo otroci, starši, učitelji in ravnatelji OŠ in vrtcev v Zasavju in Obalno-kraški regiji. Tisti, ki so za 4 dni dobili korenček, zdaj pa spet palico.
V Trbovljah z mirnim protestom pozvali k odprtju šol: ‘Zoom je zoo’ https://www.24ur.com/novice/korona/starsi-stari-starsi-in-otroci-z-mirnim-protestom-v-trbovljah-vlado-pozvali-k-odprtju-sol.html


Otroci povedo vse… Odločevalci, dajte jim glas!
Komentiraj