Danes je moje potrpljenje doseglo vrhunec.
Sita sem korone, sita sem omejitev, sita sem neučinkovitih ukrepov.
Najbolj pa sem sita ljudi. Tistih, ki mi vsiljujejo svoj prav. Lahko 100x ponovijo eno in isto, a resnica se ne bo spremenila samo zato, ker vrtijo eno in isto lajno.
Korona je dejansko le stranski produkt mojega gneva.
Danes sem razočarana na človeštvom kot takšnim. Nad ljudmi, ki se obračajo eden proti drugemu namesto, da bi bili v slogi proti skupnem sovražniku.
Razočarana sem nad ljudmi, ki me vedno znova skušajo naplahtati, da je bela barva v resnici črna.
Dosti imam ljudi, ki mislijo, da jim bom popuščala v svojo škodo le zaradi njihove starosti, statusov ali vez in poznanstev.
Moja mama je vedno govorila, da me bosta trma in dolg jezik ugnobila. Najbolj trma.
S trmo sem dosegla marsikaj. Z dolgim jezikom sem po drugi strani izgubila marsikaj.
Danes je dan, ko nočem niti slišati imen ljudi, ki mi čučajo zadnje atome energije.
Vsak čas lahko eksplodiram. A nikoli več v škodo mene in moje družine. Tokrat bo šla eksplozija navzven. Tokrat odlagam rokavice in grem na polno v boj.
NO MORE MRS NICE GAL.
Komentiraj