Plameni

V svojem življenju sem trikrat doživela in preživela izgorelost. Prvič pri 17 letih, ostalo predlani in še enkrat lani.

“Sama si si kriva, kaj pa si toliko nalagaš.” Te besede so prihajale iz ust mojih bližnjih.

Za razliko od prejšnjih let sem se zdaj naučila reči NE. Seveda ljudje, ki so bili vajeni mojega stalnega DA ostajajo odprtih ust, a to zame ni več pomembno.

Naučila sem se tudi reči DA sama sebi. Zdaj se, ko imam dosti vsega, zabubim v mojo jamo. V spalnico pod toplo odejo ob zaprti svetlobi in odsotnosti vse zvokov. Če se le da ob treh brenčečih čmrljih in atu čmrlju.

Ko začutim, da ima moje telo dovolj, se ustavim. Zdaj lahko tudi cele popoldneve preležim brez slabe vesti in se ne oglašam na klice, ne odgovarjam na e-pošto in ne prebiram komentarjev na Facebooku.

“Veliko ljudi misli, da se izgorelost zgodi zaradi preveč dela. Velikokraj je preveč dela zažigalna vrvica, ki jo deloholištvo še skrajša. V resnici se pa izgorelost vedno zgodi zaradi slabih odnosov.” (Aljoša Bagola)

Tudi to sem se končno naučila. Mene obseg dela nikoli ni toliko obremenjeval, kot me je obremenjeval odnos ljudi okoli mene. Pomanjkanja podpore s strani bližnjih, pomanjkanje razumevanja drugih, celo razna šikaniranja.

Svojih bližnjih ne morem spremeniti, lahko pa se jim umaknem. Vržem dol slušalko. Ali rečem, naj me pustijo pri miru, ker nisem pri volji.

Prave prijatelje lahko preštejem na prste ene roke. Ostalo so samo prijatelji in znanci. Večinoma preko Facebooka.

Že od nekdaj mi ni bilo mar, kaj si drugi mislijo o meni in sem stvari delala po svoje. My way or the high way.

Na tej poti sem srečala ogromno ljudi, ki se niso strinjali z mano. Vsekakor podpiram svobodo izbire vrednot in mnenj, a le do te mere, da mi nasprotno misleči ne vsiljujejo svojih vrednot in mnenj.

Vse bolj pa zadnje dni ugotavljam, da imam vedno manj potrpljenja za njihovo pomanjkanje potrpljenja.

Ko začutim, da imam nekoga dovolj, ga po novem odpikam.

Brez slabe vesti.

Prijatelji pridejo in gredo.

Sploh korona čas je spodnesel mnoge povezave in pokazal prave obraze nekaterih ljudi, za katere sem v preteklosti garala in jim pomagala brez zahteve po vrnitvi usluge.

Ta trenutek sem v svoji jami, zmajevka, ki čaka, kaj bo prinesel jutrišnji dan…