Včeraj so se odločili, da bodo šole vsaj še 2 tedna povsod na daljavo.
Slovenci smo poleg Poljske fenomen. Sploh glede nujnosti zapiranja šol v primerjavi z deležem okuženih na prebivalca.

Oddaje Tarča in ministričinih nebuloz še nisem gledala. Iz komentarjev stanovskih kolegov na družabnih omrežjih sem si ustvarila mnenje, da je škoda mojega časa. Menda so bili odzivi drugih v studiju korektni in konstruktivno kritični. Super, a na vladi jih nihče ne bo slišal!
Druga cvetka, ki je včeraj priletela okoli ovinka, je odločitev, da starši vrtčevskih otrok v MOL nismo upravičeni do nadomestila v primeru višje sile. Zoki se je namreč odločil, da omogoči nujno varstvo vsem staršem, ki delajo.
Kaj pa tisti, ki bi radi ostali doma? Tisti, ki jih je strah iz takšnih ali drugačnih razlogov?
No, v naši družini vsi delamo, oba starša in obe babici. Tudi naslednji teden bomo vsi delali, kjub večjem zaostrovanju ukrepov.
Ta teden v dopoldanskem času za varstvo treh čmrljev večinoma skrbi babi servis, ko sem popoldanska pa jaz.
Ko je babi v akciji, se vestno kršijo vsa šolska pravila.
1. Ne jemo med zoomom in smo oblečeni v dnevna oblačila.
To je bilo eno glavnih navodil učiteljev naših čmrljev.
Moj sine v pidžami in s polnimi usti sveže pečenega šmorna spremlja uro družbe preko zooma.
2. Ne zamujamo pouka.
Ja pa jade! Kljub opomnilnikom, zvonenju, tečni mami, ki kliče domov: “Da se mi takoj preoblečeš, počešeš in spraviš na zoom!”
3. Redno opravljamo šolsko delo in naloge v spletni učilnici.
Kako že? Še jaz ne znam dostopati do učilnice oz. se po njej slabo znajdem, kaj šele moj sine s slabo organizacijo in izvršilnimi funkcijami.
Potem pa cherry on the top! Včeraj dobim mail od sinove učiteljice za italijanščino na moj naslov.
“Živijo! V torek te ni bilo na našem Zoom-u. Prosim, da opravičilo za svojo odsotnost posreduješ razredničarki.”
Ljubica moja zlata, na italijanščino ne hodim in že 20 let nimam razredničarke.
Zakaj za vraga pošilja meni, ko so morali vsi otroci registrirati arnes maile?
Me je imelo, da bi ji napisala, kako se je zmotila in da moji razredničarki iz srednje šole, ki je že najmanj 10 let v pokoju, res ne mislim posredovati opravičila.
Sem raje sinu preposlala mail in mu rekla, naj se zmeni.
Zdaj pa pride na vrsto vrhunec te anekdote. Sine ji napiše mail: “Učiteljica xy, na zoom nisem prišel, ker ste mi povabilo poslali v ponedeljek, italijanščino pa imamo na urniku v torek.”
Mislim, kje je imela pamet, da predčasno javi povezavo?!
Seveda sva morala z našim aspijem temeljito razčistiti, da se vabilo lahko pošlje tudi dan ali več prej, on pa se pač mora prijaviti točno določeno uro in dan, kot je na urniku.
Me zanima, kako bo odreagirala učiteljica, ki sicer ve, da je aspi, samo nima blage veze, kaj to pomeni. Do zaključka redakcije še ni odpisala, danes izvem.
Včeraj takoj po šoli in službi smo morali tudi opraviti tedensko nalogo za predmet šport. S ponosom lahko povem, da smo usvojili Debni vrh.
Sem pihala in sopihala, na koncu skoraj dušo izpustila, a sem ob zame zelo težkem vzponu pri vedno bolj baročni postavi vseeno prilezla na vrh.
Gor sta nas čakala učitelja športa z vrečko bonbonov in gručo hčerinih sošolcev. O prepovedi zbiranja nad 6 oseb raje ne bi komentirala. Debni vrh je izven juristikcije slovenske zdravstvenih inšpektorjev in policije.
No, mi smo se hitro kot strela pobrali, ker smo lovili zadnje minute pred mrakom. Do vznožja smo bolj ali manj poleteli in minuto do 5h ujeli še zadnje sončne žarke.
Ob 6h sem bila že v meževi, še pnevmatsko kladivo me ne bi moglo zbuditi.
Kakor sem preklinjala šolo in njihove pogruntavščine glede vzpona na Debni vrh, sem jim bila včeraj silno hvaležna, da so me zvlekli gor. Sploh po komentarju kolegice, kako sem se omedvedila v zadnjih par tednih.
Res je. Sem se fino omedvedila in se še bom. Vsakdnevne naloge naših čmrljev po navodilih šole so: speci kruh, naredi mafine, skuhaj župo. No, na slednje še čakam.
Kolegica je predlagala, da raje prilagodim navodilo in namesto sladkega naredim slano testo za novoletne okraske izdelat.
Ideja ni slaba, a mi smo doma silno dobesedni. Če reče učiteljica mafine, morajo biti mafini. Kdo mislite, da jih bo na koncu pojedel?!
Komentiraj