Danes šolanje na daljavo prevzame babi. Tista babi, ki je visoko rizična za korono in je zato ne bi smeli angažirati, ker bi morali bolje paziti nanjo!
Včeraj sva imeli šnelkurs o uporabi zooma. Nikoli ga ni uporabljala in ga verjetno po tem tudi nikoli več ne bo.
Vsak učitelj da navodilo malo po svoje, na različne vire. Upam, da obdržijo ID zooma, če ne se nam hišica iz kart takoj poruši.
Babi zdaj zna poiskati zoom in vtipkati ID, ki ga ima na plonk listku.
Otroci znajo prižgati in ugasniti mikrofon. Recimo. V prvem razredu je to višja matematika. Moja pupa je sicer včeraj med zoomom pridno čakala, da jo učiteljica pokliče, 8 drugih pručrvov pa so vseprek kričali.
Bilo je prav tragikomično. Reče naša učiteljica, naj z gibom povedo, kaj so počeli med počitnicami. Pa se oglasi eden in hitro našteje vse. Se oglasi drugi, našteva par minut. Se oglasi vmes še mama tretjega in nekaj razlaga. Nisem vedela, naj se smejim ali jokam. Morda norim. Vsekakor je šlo tako meni kot učiteljici par ur življenja v luft.
Skratka, babi servis. Hvaležna sem izjemno, da jo imam. Me tudi skrbi za njeno zdravje. A druge rešitve trenutno ni!
Ta teden dobrih štorij o ŠnaD ne bom mogla imeti. Morda babi napiše kakšno anekdoto.
Vsekakor si želim, da bodo spletne učilnice danes delovale, kot bi bilo treba.
Želim si tudi strpnosti in posluha s strani učiteljev, da ne morejo ob nedelovanju učilnic pričakovati, kako bodo učenci vse to lahko nadoknadili v naslednjih popoldnevih ali za vikend.
Moji otroci ob popoldnevih in za vikend NE BODO DELALI ZA ŠOLO! Tukaj pa jaz rečem STOP in se grem raje kregat z učitelji za zmanjšanje obsega in odstranjevanje balasta iz učnih načrtov.
Pred pol ure sem ravno poslala protestno objavo na FB stran naše šole glede izvedbe obveznosti v okviru predmeta šport. Odločili so se, da otroci opravijo tedensko tlako tako, da v četrtek med 14h in 16h prilezejo na bližnji hrib, kjer jih bodo pričakali učitelji športa.
Zakaj se spet piz#@%? Ponovno se sklepa, da smo vsi doma in imamo ves čas na svetu delati za šolo.
To so ure, ko s(m)o mnogi še v službi. Poleg tega ta hrib ni takšen mačji kašelj in jaz s svojo tonsko kilažo komaj prilezem gor v 1h. Sekunde bi lovili, da bi uspeli priti na vrh pravočasno.
Si tudi ne predstavljam babice, kako ona sopiha gor. Je že rekla, absolutni NE!
Moja pupa je sedaj v skrbeh. Kaj bo, ker ne bo prišla gor? Zakaj ima ona tako grozne starše, ki so skozi v službi. To mi je včeraj zabrusila, ko sem ji razložila, da pač ne bo opravila naloge.
Dragi moji, to je tudi posledica korone. Grozni starši, ker delamo. Grozna babi, ker se pretrga za svoje vnuke. Pa vseeno ni dovolj. Važno, da je naloga opravljena.
Resno razmišljam o menjavi turnusa ali delu od doma. Kako bodo moji službeni otroci in njihove družine to sprejele, ne vem. Nihče nima rad sprememb v zadnjem hipu.
V primeru dela od doma bi bila morda zanimiva izkušnja. SRP obravnava preko zooma v naravi.
Samo ne vem, koliko me bodo razumeli med mojim sopihanjem in spuščanjem duše.
Če preživim, vam javim. Verjetno bo nastala spet kakšna zanimiva prigoda za naslednji zapis v dnevnik nabrite mame 😉!
Komentiraj