Poslušam prispevek Marka Potrča s Švedske in prikimavam.
Zakaj bi poslušali neke zaključke? Vsak naj sam presodi ali mu dani podatki pomenijo pro ali contra za razumevanje norije okoli COVID19.
Jaz sem se najprej razburjala zaradi odvzema osnovnih dostojanstvenih pravic. Pravice po prostem gibanju in osebni integriteti. Pravice po kvalitetnejšem izobraževanju naših otrok. Pravice, ki so mimogrede zapisane v Ustavi.
Zdaj, ko berem teorije zarote in živim samotarsko življenje, po navodilih moje države polpropustno (beri čez noč hermetično) zaprta za 4 stenami, ugotavljam, da mi nič ne manjka.
Moje življenje se ni dosti spremenilo od mojega nekdanjega življenja v normalnih okoliščinah. Tudi prej sem bila raje doma, v krogu moje ožje družine.
Socialne stike sem pretežno vzdrževala preko družabnih omrežij. V živo sem se redko dobila s prijatelji. Z mojo najboljšo prijateljico, mojo dolenjsko kopijo sem se pretežno slišala na jutranjem sprehajanju psov. Isto delava še zdaj.
Raje sem kupovala preko spleta oz. prepustila nakupe moji mami, tašči in možu. To delam še zdaj.
Ure in ure sem preždela na računalniku, telefonu, FB in pred televizijo. To delam še zdaj … pogosto z izgovorom, da delam za službo.
Z otroki sem delala, kar sem hotela, nudila sem jim spodbude po svoje. Jih terala, da morajo sami poskrbeti zase. Včasih to uspejo čudovito in produktivno, včasih žal ne.
Moji otroci si morajo sami pripraviti zajtrk. Odnesti smeti. Pospraviti sobo. Zložiti posodo v pomivalni stroj in perilo v pralnega. Pospraviti oprano posodo ter zložiti in pospraviti perilo. To sem delala od nekdaj in delam še zdaj.
Hodim v službo in izvajam pomoč in podporo službenim družinam ter družinam v našem društvu Izjemen.si, petek in svetek. To delam od nekdaj in delam še zdaj.
Težim stroki, kako naj izvaja svoje delo, tudi preko naše Zbornice SRP. To delam od nekdaj in delam še zdaj.
Spim le par ur na dan, ker je dan prekratek za vse stvari, ki bi jih želela početi. To delam od nekdaj in delam še zdaj. Sicer se nespečnost pozna v mojem odzivu in občasno tudi mentalnih kapacitetah.
Kaj za vraga se je spremenilo z lockdownom?
Zame nič.
Le jezijo me razlogi, poti, ki to sedaj od mene zahtevajo, prej pa sem to pot lahko svobodno izbrala.
Kot čistokrvna aspi bejba ne maram sprememb.
Zame vladni ukrepi niso spremembe.
Samo navdušeno izvajam čarovniške trike in ugibam o naslednjih potezah naše velecenjene, za druge, a ne zame represivne oblasti. Zame ne, ker me nihče ne sili v to. Sama izbiram izolacijo.
In imam se fino. Malo grem po svoje, a skladno s priporočili, ki so že skoraj 40 let del mojega “normalnega” funkcioniranja.
Zdaj boste rekli, da sem šla via, da govorim kontra vsemu, kar sem govorila do sedaj. NI RES!
Govorim, da je takšno moje življenje, ki ga sama izbiram.
Na FB protestiram za vaša življenja.
Za življenja mojih otrok.
Seveda ni pošteno, da se morate vsi drugi iti puščavniško življenje, ki vam osebno ne ustreza. Meni pa ustreza, bolj kot karkoli drugega.
Sem za ustavne pravice in proti represiji kot taki.
Lockdown zame osebno ni represija, to sem si davno že sama izbrala.
Zato tudi ne doživljam takšnega stresa kot mnogi drugi, v meni ni strahu.
Dejansko postajam vedno bolj pogumna in neustrašna v svojih odzivih, v delitvi lastnega mnenja.
Ko vas ni strah, ko situacijo sprejmete takšno, kot je, boste zmagali!
Predlagam vam, da zavestno “postanete avtisti”, vam bo precej lažje!
Na Švedsko z družino ne grem, kot je šel Marko Potrč. Ostajam v Republiki Banani in izkoriščam vse dobro, kar mi lahko nov dan prinese.
Ostanite zdravi! Tudi duševno. Postanite nevrorazlični, avtistični in življenje bo lažje. Za nas in za vas.
IZJEMEN.SI 
Komentiraj