Pišem govor za sobotni protest na Trgu Revolucije, pardon, na Trgu Republike. Nimam pojma, kaj bom povedala…
Kljub zagatam ob sočasni organizaciji maratona Franje in posledično težji dostopnosti do centra smo se izbrani izjemneži odločili, da se upremo.
Upremo vladini ozkogledosti.
Upremo pomanjkanju ZKP (beri zdrave kmečke pameti). Za nas velja le zakon ZKP (Ur. l. RS 32.13.2020)…
Upremo oligarhističnemu usmerjanju družbenega zdravja in koristi.
Sem specialna pedagoginja v zdravstvu. Sem mama nevrorazličnega otroka, otroka s posebnimi potrebami. Sem sama nevrorazlična z vsemi možnimi titulami.
Tukaj sem si dovolila prevzeti glas neslišanih in neuslišanih, tj. glas nevrorazličnih posameznikov, točneje glas otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami, njihovih družin in okolja, v katerem živijo.
Korona nas ni vprašala, če zmoremo. Korona nas ni vprašala, če želimo. Korona nas ni vprašala, če to dejansko potrebujemo.
Država je diktatorsko in brez kakršnih koli podrobnejših strokovnih analiz odločila, da je odgovor na vsa tei vprašanja DA.
Vsi potrebujemo, v imenu izvajanja represije ‘za narodov blagor’:
1. Nositi maske (po novem tudi otroci od 6 do 12 let), da sebe in okolico zavarujemo pred korono.
2. Biti na distanci s sočlovekom – ponovno, da sebe in okolico zavarujemo pred korono.
3. Si panično razkuževati roke in s tem ogrožati svoje zdravje – spet, da sebe in okolico zavarujemo pred korono.
Jaz sem črna ovca v množici belih ovc, ki slepo sledijo navodilom stroke. Tako kot so posamezniki s posebnimi potrebami nekaj izjemnega, drugačnega v skupini tipičnih posameznikov. Sem upornica brez razloga po mnenju zdravstvene stroke. Sem glas ljudstva, raje, marginaliziranih in zatiranih. Sem, kot sem se že sama oklicala, glas otrok.
Sedaj pa se postavite v čevlje vaših otrok. Vi ste eni in edini, največji strokovnjak za vaše otroke.
Vi ste dolžni skrbeti za njihovo zdravje in jih varovati napram vsem ostalim, tudi proti represiji in izgovorom ‘za narodov blagor’.
Strokovnjaki pravijo, da je za narodov blagor treba v kali zatreti pošast po imenu Korona. RES JE!
Ta pošast se menda nepredvidljivo obnaša in pobija zdravstveno rizične posameznike. TAKO PRAVI EPIDEMIOLOŠKA STROKA.
A epidemiloška stroka je točno to, kar zanjo njeno ime pravi. Je specializirana za epidemije.
Epidemije v Sloveniji trenutno ni. Razglašena ni, veljavna zakonodaja je stara in ne izredna, epidemiološka.
Obstaja še ena druga stroka. Pedagoška. Pa še druge, ki se tičejo našega podmladka in njihovega duševnega zdravja.
Jaz sem, kot sem na začetku povedala, predstavnica tudi slednjih. Sem hkrati glas otrok in glas stroke.
Morda se epidemiološki stroki zdi marginalnega pomena upoštevati potrebe 1-25% populacije otrok s posebnimi potrebami (tu govorim o uradnih podatkih SURS in ZRSŠ) in njihovih bližnjih. Statistika ne laže, med nami je 1-5% posameznikov s težjo obliko posebnih potreb, 5-15% z zmerno obliko in 15-25% z blago obliko.
Sem jaz, je moj sin, pa tvoja hči, pa soseda, njena prijateljica itd.
Kaj pa je to? Če upoštevamo, da ima vsak otrok s posebnimi potrebami vsaj enega skrbnika in enega učitelja ta trenutek, govorimo o samo pol milijona ljudi na nivoju cele države. Pa veste, da jih imajo več…
Ali imamo dovolj predstavnikov, da se sliši nas glas? DA!
Sedaj pa nas poslušajte in slišite, kaj vam skušamo povedati.
Zaradi senzorne preobčutljivosti nekaterih, določeni posamezniki NE MOREMO nositi mask. Jaz osebno se ob nošenju počutim kot bi me nekdo na živo žgal z bencinom. To je MOJ OSEBNI občutek, sem taktilno in olfaktorno izjemno občutljiva.
Ko se pogovarjamo, je glavnina naše komunikacije neverbalna komunikacija, le približno 35% je govornega dela. Torej, 65% je neverbalne komunikacije.
Sem spadajo mimika obraza, osebni prostor, geste (naravne in dogovorjene) ipd. Če mi obraz zakrijete z masko, izgubim levji delež komunikacije.
Kako torej otroka naučiti ustrezno komunicirati, če se mu odvzame glavnino? Kako to vpliva na tiste, ki govorne komunikacije nimajo, imajo okrnjeno. Epidemiološka stroka pozablja na posameznike z motnjo sluha, govora, na neverbalne.
Še osebni prostor se zaradi korone postavi na 1,5-2m, provizorično in brez mnenja stroke za področje komunikacije.
Komunikacijo smo okrnili. Vis-a-vis komunikaciji gre socialna interakcija. Z navodili epidemiološke stroke je tudi ta strožje omejena. Socialno distanciranje z vidika socialne komunikacije in interakcije prinese več škode kot koristi. Kaj smo s tem dobrega naredili za posameznike z motnjami avtističnega spektra?
Sedaj se boste vprašali, kaj za vraga blodim.
Otroci so prožni, leto do dve posebnih ukrepov in omejitev jih ne bo nič prizadelo.
Ma, ste arogantni v svojih predsodki! Prožnost otrok tu nima veze.
Otroci se smrtno bojijo za svoje ostarele babice.
Otroci, katerih sodobna različica igre je ‘Kdo se boji korona virusa?, vam preko igre povedo vse.
Otroci se ne upajo objeti prijatelja v šoli in jim ni jasno, zakaj ga lahko objamejo popoldne, po šoli. Na igrišču, pred blokom, na praznovanju rojstnega dne.
Včeraj sem imela vročekrvno debato s kolegico o teh temah, ki je po svojih prepričanjih moj diametralni jaz, moje čisto nasprotje.
Na koncu sva ugotovili, da tu ni več vprašanje stroke. Stroka je že povedala svoje…
Tudi ni več vprašanje politike, saj je ta že milijonkrat povedala svoje.
Na koncu je ta dilema le vprašanje PREVZEMA ODGOVORNOSTI.
Jaz osebno prevzemam odgovornost zase, za mojo družino, za moje službene otroke in njihove družine, za moje društvene izjemne družine in za mojo skupnost.
To je veliko odgovornosti. Za eno upornico brez razloga, za črno ovco. Za nekoga, ki noče biti več v (slabšalno opredeljenem) PM, in gre raje samovoljno v (civilno iniciativo) PM, tj. v skupino Pobesneli muflon.
Zakaj so posebne potrebe tako pomembne? Ker tudi naš glas šteje! Posamezniki s posebnimi potrebami smo vedno marginalizirani, a ljudstvo pozablja na našo moč združevanja. Na naš hiperfokus, ko nam teče voda v grlo.
Jezni ali ne. Rdeči, rumeni, modri ali kodrlajsasti, vsi smo v istem šmornu.
#maskepadajo #nisemvečovca
Pišem govor za sobotni protest. Točno to bom povedala!
IZJEMEN.SI 
Komentiraj