Nevrorazličnost je “sodobno” gibanje, ki obstaja že več desetletij.
Nekateri starši in strokovnjaki ga enostavno ne zmorejo še razumeti (morda ga niti ne želijo razumeti).
Nevrorazličnost vsekakor ni dvig rok in prepustitev naravi, da opravi svoje!
Ne vem, zakaj se vedno lovimo okoli istih besed.
Morda sem jaz premalo jasna (avtistično pač sklepam, da me vsi razumejo) – to je večen očitek tistih, ki me ne poznajo.
Odločitev za razumevanje predajam FB strokovnjakom. Več kot toliko konteksta ne zmorem razložiti, žal.
Še nekaj malega o ozdravljivosti avtizma…
Medicinski model pravi, da je MAS neozdravljiva nevrorazvojna motnja.
Socialni model dodaja, da posamezniki z MAS potrebujejo pomoč, podporo in prilagoditve v kontekstu njihove neozdravljive motnje.
MAS se kot take ne da pozdraviti. Nevrorazvojne motnje namreč po defoltu niso ozdravljive.
So pa ozdravljivi spremljajoči se simptomi različnih zdravstvenih stanj.
Predvidevam, da starši, FB strokovnjaki svojim otrokom niso dali čudežne tabletke ali kakršnega koli drugega zdravila in jih dokončno pozdravili. Ali pač?
Na svetu namreč ni junaka, ki bi lahko 100% pozdravil avtizem.
Če ga je, potem to ni bil avtizem, ampak neka druga diferencialna diagnoza.
Vam dam še dodaten primer. Z VML pristopom zmorejo terapevti in starši iz neverbalnega otroka narediti verbalnega. Pri tem vplivajo na razvoj govora, posledično tudi jezika in komunikacije (če sem prav razumela, preko motoričnega planiranja).
Po drugi strani pa se s tem pristopom ne ozdravi MAS, temveč omili težko simptomatiko na področju nerazvitega govora.
Enako je s katerim koli vedenjskim pristopom, kot so ABA ipd.
Prav tako je pri celostno razvojnih pristopih (npr. DIR Floortime ali Terapija senzorne integracije) in pri pristopih, ki ciljajo na določeno otrokovo kompetenco.
Če se otrok 100% pozdravi, potem v prvi vrsti otrok ni imel MAS, temveč nekaj drugega.
V svetovni in v evropski avtistični skupnosti nekateri vztrajamo, da bi nalepke počasi morale postati odvečne. Pod krovnim izrazom nevrorazličnost etiketa nima več pomena. Tako pravi tudi prof. dr. Simon Baron-Cohen, eden vodilnih raziskovalcev s področja MAS na Univerzi v Cambridgu.
Pridobivanje etikete je poleg tega zamudno za čim bolj zgodnjo obravnavo.
Zakaj mamici v stiski, ki je na FB postavila vprašanje, kaj narediti z otrokovim vedenjem in stiskami, sploh svetujem uradno pridobitev diagnoze?!
Zaradi socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih pravic iz javnih sredstev.
Torej zaradi FINANC.
Brez nalepke ni pravic. So samo neomejena sredstva za samoplačniške storitve, ki si jih redke družine lahko privoščijo brez socialnih pravic.
Potem se pa FB strokovnjaki razburjajo čez grozno javno zdravstvo itd.
Država je grozna, ker ne povrne sredstev, ker ne nudi programov.
Začaran krog.
V Sloveniji, v Avstriji ali v Nemčiji. Isti šmorn.
Do avstralskega modela, ki bi ga želeli implementirati, je v Evropi še dolga pot.
Vem, da smo nekateri že na (dovolj) dobri poti. Dovolimo po podobni poti iti tudi našim naslednikom – staršem, ki še iščejo pravo pot za svojega otroka.
IZJEMEN.SI 
Komentiraj