Zmelkow imajo čudovito sporočilno pesem, kaj je smisel življenja.
Skoraj 4 desetletja sem mislila, da je moj smisel življenja čisto nekaj drugega kot je sedaj.
Pred 20 leti sem iskala popolnega partnerja. Pri 25 letih sem končno spoznala mojega čudovitega mroža moža.
Pred 15 leti sta bila glavna cilja čim višja izobrazba 🧠👩🎓 in čim boljša služba 👩🔬👩🏫👩💻. Prvo sem dosegla, za drugo še čakam…
Ob menjavi številnih služb sem bila zaradi mojih ND izzivov deležna več palic kot korenčkov (o tem si lahko preberete v mojem starem postu Šumi v komunikaciji). Trenutno sem s službo zadovoljna, a me ne znajo ustrezno ceniti in izkoristiti moj širok spekter kompetenc. Da o neupoštevanju s krvavim potom pridobljenega naziva niti ne izgubljamo besed.
Potem je sledila družina 👫🤰👨👧👧🐅🐎🐒, moji čudoviti 3 🐝. Sedaj otroci rastejo kot konoplja, vedno bolj so samostojni in ne potrebujejo vedno mojega 100% angažmaja.
Problem nastane, ko ne vem, kam sama s sabo. Moj ade hade rabi konstanten dražljaj, večni nizki štart.
Pred 3 leti sem začela s FB skupino Izjemen.si in s tem blogom. Sčasoma je skupina prerasla v nekaj večjega od mene, blog pa so začeli brati v stotinah ob vsakem postu (še posebno, če sem povezavo delila na FB).
Družabna omrežja so bila premalo, zato smo za moje lansko rojstnodnevno darilo ustanovili pravo 🦸♂️🧜♂️🦸♀️🧜♀️🧚♂️🧛♂️🧛♀️🧞♂️🧞♀️🧟♂️🧟♀️ društvo.
S ponosom lahko povem, da smo v hipu zrasli v društvo s preko 50 člani, mladimi in starimi.
Naše skupine za samopomoč in webinarji to poletje šibajo na polno.
Donatorji nam ponujajo pisanje božičkovega seznama. Čakamo tudi na morebitno priključitev k Zvezi NVO za avtizem ter pridobitev statusa društva v javnem interesu. Kasneje ciljamo na pridobitev statusa humanitarnega društva.
Za mojega ade hade aspija še to ni dovolj…
Dolga leta sta me jezila mačehovski odnos do naše stroke v zdravstvu in neurejenost/pretirana raznolikost zasebnih praks (beri za iste visoke cene se ponujajo zelo raznoliko kakovostne storitve brez kakšnega koli nadzora stroke).
Tako sem lani vzporedno z društvom ustanovila še Zbornico SRP in drugih pedagoških delavcev v zdravstvu Slovenija – strokovno združenje.
Društvo je moje dete…
Zbornica je nujno zlo, ki ga nameravam spraviti do optimalne točke, potem pa prepustiti mladim. Naj se čez nekaj let oni ukvarjajo s tem megalomanskim in nikoli spečim projektom! Jaz bom raje postala siva eminenca, tetka iz ozadja, ki nikuli ne da mir in zahteva od generacij za mano, da se stalno učijo in preoblikujejo.
Moja družina in dragi prijatelji, ki so mi v zadnjih letih stali ob strani tudi v dvakratni izgorelosti, me svarijo pred tretjim krogom.
Jaz pa se tokrat ne dam. Začenjam delegirati doma, v službi, društvu in v zbornici.
Poiskala sem si strokovno pomoč moje fenomenalne TA psihoterapevtke N. N.
Zaradi vedno izrazitejše ade hade mance, sem se načrtno začela bremzati. Naučila sem se reči NE ter SEM NA DOPUSTU.
IZJEMEN.SI 
Komentiraj