Sprejemanje sprememb

Spremembe so edina stalnica v našem življenju. “Najbolj stalna stvar v vesolju je njegova nestalnost.” (Heraklit)

Pred nekaj tedni sem dobila okrepitev v službi, mojo P.

Odkar je prišla, se mi je življenje obrnilo na glavo. Na bolje, ne me narobe razumeti.

P. je hitra in učinkovita z ogromno kompetencami. Takšne imam najraje. Mini me, a drugačna.

Po nekaj dneh pride P. zjutraj do mene: “Kaj praviš, če bi to omaro premaknili drugam?” Jaz sem zamrznila. Začela je preizkušati, kam bi omara najbolje pasala in na koncu ugotovila, da bi jo prestavila ob vhod v ambulanto. “A bo v redu? A lahko dava sem?”

“OK, lahko… Samo pusti me na miru!” sem ji zabrusila in pobegnila v čajno kuhinjo. P. ni bilo nič jasno. Zakaj sem se tako grozno odzvala?

Tisti dan sem bila razštelana do konca. Enemu fantku sem ob izogibanju omari celo stopila na nogo. Ubogi revež je bil v hudih bolečinah – to se zgodi, ko stopi nate slon 🙄.

Včeraj sem še izvedela, da me je ujel radar, ko sem vozila domov. Moja prva kazen za prehitro vožnjo v življenju.

Kako lahko ena omara pusti tak vtis? Mene znajo spremembe pošteno zrukati.

Sem človek svojih rutin. Če sama usmerjam spremembe, sploh ni problem. Prepogosto zahtevam tudi hitre spremembe od mojih bližnjih, sodelavcev itd., jaz pa njihove predloge po hitrih spremembah težje sprocesiram.

Da pride P., sem izvedela tako mimogrede, 1 teden prej. Celo noč nisem spala. Kakšna bo? Kako si bom sploh lahko delila prostor z nekom? A mi bo spreminjala moj red? Pri meni ima namreč vsak predmet svoje mesto (včasih totalno nelogično za druge, a logično zame).

Moja šefica pravi, da sem anankast. Jaz kljub uradni zavrnitvi stroke še vedno trdim, da sem aspi.

Resistance To Change In People With Autism Spectrum Disorder

Malo sem zašla…

Moja P. pride vsak dan z idejami po spremembah. Učim jo, da je treba pri meni na počasi.

Naučila se je tudi, da mora biti luč ugasnjena, ker me močna svetloba moti (ona po drugi strani potrebuje močno svetlobo, saj imava ambulanto v kleti) in mi ugaša prižgane luči.

Naučila se je tudi, kdaj je pravi trenutek za kakšne nove nore ideje (vsekakor ne takrat, ko sem v drugem filmu).

Omare sem se navadila. Res je boljše mesto tam, kjer je sedaj.

Preuredila mi je vse papirje, jih popredalčkala in klasificirala. Spet sem rabila par dni za spremembo, sedaj je super in se obe lažje znajdeva.

P. sem sprejela, sedaj je MOJA P. Ne sprejmem vsakega tako hitro. Nekaterih celo nikoli.

Začela sem tudi uporabljati pridevnik NAJNO namesto MOJE. In življenje je lažje…

Včasih…

Do novih predlogov za spremembe in norih idej 🙉🙊🙈!