Iskreno povedano jaz nisem prebrala niti ene knjige o novodobni vzgoji. Raje sem prebirala Platona, Rousseauja itd. Na fakulteti pa sem najraje poslušala dr. Krofliča. A zato nisem dober starš?
Kaj sploh pomeni biti dober starš?
Dober starš se začne s skrbnim staršem.
Dober starš svoje vzgojne pristope prilagodi otrokovim zmožnostim obenem pa zahteva tudi določeno mero prilagajanja njegovi avtoriteti, ki ne sme biti ambivalentna.
Vsak raste in napreduje v svojem tempu, a vsi potrebujejo določeno strukturo za rast znotraj teh okvirjev. Tako kot lončnice potrebujejo lonec. Koliko boš kot starš zalival in koliko bodo na soncu, je predvsem odvisno od otroka in od starša ter od njunega odnosa.
Na družabnih omrežjih je idej o vzgojnih pristopih skoraj toliko kot staršev. Kljub temu jih lahko združimo v posamezne kategorije, s skupnimi karakteristikami znotraj določenega vzgojnega pristopa.
Katerega boš izbral, je tvoja odločitev. Morda ti pomaga moj. Morda so ti bližji napotki od koga drugega. Če moj komu pomaga, super. Če komu ne ustreza, tudi super. Nismo vsi za vse!
Glavno vodilo pri vzgoji je spodbujati pri otroku, da najde svoje mesto na tem svetu. V svetu, kjer so napake dovoljene, kjer so različna mnenja ok in kjer je potreben dialog s poslušanjem.
V poplavi podatkov glede kakršne koli teme že, pa naj bo to vzgoja ali kaj drugega, moramo biti selektivni. Izbirati moramo vsebine, ki nam ustrezajo.
Torej, po lastni pameti in znotraj nekih družbeno sprejemljivih okvirjev in postavljenih mej. Vse ostalo je mambo jumbo!
Samo še to – popolnih staršev ni! So samo dovolj dobri starši.
IZJEMEN.SI 
Komentiraj