Jaz sem monkasta že od malega. Začela sem s postavljanjem igrač v vrsto. Igrače so morale biti v vrsti in nihče se ni smel igrati z njimi. Ko jih je moj brat premaknil le za milimeter ali še huje, ko jih je hotel uporabiti za igro, sem skočila in imela enega od mojih številnih izpadov.
Moje igrače niso bile za igro. Bile so za red. Bile so za okras. Bohnedej, da bi jih uporabila za njihovo pravo funkcijo 😕.
Vsak večer in vsako jutro sem poravnala plišaste igrače na moji postelji. Vsaka je imela svoje mesto. Zamišljala sem si, da ponoči oživijo in so lahko prestrašeni, če ne bodo sedeli pokonci in bili na svojem določenem mestu.
Z odraščanjem se je moja redoljubnost samo stopnjevala. Točno določeno mesto za določen predmet, če ne je prišla atomska bomba. Z leti je bilo sicer manj izpadov, a sem težko šla mimo neurejene police.
Moja najboljša prijateljica v srednji šoli si je nekoč zadala izziv. Prišla je k meni na obisk, mi preuredila polico in čakala mojega Monka. Ko sem prišla v sobo in se takoj spravila preurejati polico, se je začela po tleh valjati od smeha. Meni pa ni bilo nič jasno 😏.
Še zdaj bi mi to počela, če bi jo na obisku pri nas pustili nenadzorovano 🤔. Zato je ne spustim z oči. Še na WC bi ji najraje sledila, da ja ne bom imela spet dela s pospravljanjem.
Moj mož seveda izgublja živce.
Zakaj za vraga ne morem iti od doma, ne da v zadnjem hipu pospravim vse postelje in zmečem razmetane igrače v predal?!
Nekaj najhujšega zame je, da pridem domov v kaos.
Z leti in s sobivanjem sem se sicer naučila tolerirati kaos do neke mere, nisem več tako perfekcionistično monkasta, a vendar…
Mimo nekaterih obsesij in kompulzij enostavno ne morem.
Potem pa pridejo otroci, ki so otroško razposajeni in katični. In godi se tole:
https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=1937813356240073&id=1204929289528487
Moji otroci so me ogromno naučili, izbili pa so mi tudi težkega Monka iz glave.
Ali se jim pridružim v kaosu ali grem v Polje.
Pa smo na kaosu… Z mojimi občasnimi izpadi za v Polje. Ker stalen kaos pa res ne more biti, sploh ne ob odhodu iz stanovanja 😉!
Zelo me živcirajo tudi številke.
Zanimivo diskusijo smo imeli, ko je število članov naše FB skupine obstalo na 1.099.
Meni se resnično trga ob tej številki, morala bi biti okrogla! Vsakič, ko ni okrogla, spodbujam člane, da pridobijo kakšnega novega člana in bo lahko številka spet prava. Nekoč sem celo razpisala nagradno igro za člana, ki pridobi 1.000. člana. Zmagala sem jaz in se peljala na kavo.
Ne vem pa, kaj narediti, ko bo naše število članov 1.103 🤔🙃. 1.101 ima smisel v binarnem računalniškem sistemu, 1.102 tudi, ker je 1+1=2.
Morda se takrat srečamo v Polju 😚!
Monkasto vedenje je smešno, a za Monka včasih ne ravno. Vsak Monk pa postane car, ko se zmore nasmejati na svoj račun 😉.
IZJEMEN.SI 
Komentiraj