Pred par dnevi sem šla brat moje stare objave na tem blogu. K temu me je spodbodla izjava komentatorke na FB, da se v zapisih vidi, kako nujno potrebujem počitnice.
Kdor prebere vse objave na en mah, lahko to takoj opazi. Moje prve objave v letu 2017 so bile sicer mestoma pikre, a izjemno pozitivno naravnane, včasih celo igrive. Bila sem naivni Anakin, zadovoljna v svojem mehurčku.
Sicer nikoli nisem bila mainstream, vedno brez dlake na jeziku. Tako kot on, ki se ni pustil preveč usmerjati s strani starešin ali kako se že imenujejo njegovi učitelji za učenje rokovanja s Silo.
Manj spodbudno okolje je iz Anakina naredilo Darth Vaderja. Izgubil je svojo veliko ljubezen, manipulator Sith pa je pristavil še svoj lonček.
Verjamem, da Anakin v svojem otroštvu nikoli ni pričakoval, da bo postal Darth Vader. Ni pričakoval svoje globoke razočaranosti v sistem, v družbo. Temnih sil ga je naučila okolica.
Manipulacije in maltretiranja lahko iz posameznika naredijo pošast. Redko katera pošast se rodi. Psihopatov je dejansko zelo malo…
Zakaj sploh pišem o tej analogiji? Včasih imam občutek, da je moja prepirljivost in pomanjkanje potrpežljivosti odraz vplivov Sithov okoli mene.
Na koncu sploh ni pomembna trenutna situacija. Sploh ni pomemben povod.
Ko eksplodiram, je sprožilec že na desetine km stran.
Eksplodiram doma, eksplodiram v trgovini in eksplodiram v debatah na FB.
Kaj zdaj, ko vem, kje je moj sprožilec? Kako ustaviti Darth Vaderja in Hulka? V najslabših primerih še Mr. Hyda poleg prej naštetih.
Nimam pojma. Ne znam. Kljub racionalni razlagi, ki jo razumem, čustva nagonsko prevzamejo.
IZJEMEN.SI 
Komentiraj