Življenjske kompetence za določeno področje so bolj pomembne kot katera koli izobrazba ali titula.
Zame je ena najvišjih vrednot kompetenca poslušanja drugega, izkazovanje spoštovanja do njegove posebnosti oz. drugačnosti in sprejemanje okolja takšnega, kot je.
Vzemimo za primer starševstvo in strokovnjaka s področja šolstva, zdravstva, socialnega vartstva itd.
Zame imajo starši najboljše življenjske spretnosti (orig. life skills), ko je govor o njihovem otroku.
Res nekateri potrebujejo vodenje, soustvarjanje, da lažje dostopajo do teh notranjih kompetenc.
Nekateri pa tudi potrebujejo odvzem starševskih pravic.
A povprečen starš gotovo več ve in bolj obvlada tisto, kar potrebuje njegov otrok, kot pa en strokovnjak s titulami. Bolje kot npr. jaz.
Od nekdaj pravim, da sem se o nevrorazličnosti več naučila od nevrorazličnih in njihovih družin, kot na faksu, v službi ali preko različnih permanentnih usposabljanj in izobraževanj.
Dejstvo je, da te knjige ali predavanja manj naučijo kot izkustveno učenje. Ljudje, ki delamo z drugimi ljudmi, še posebno z otroki in njihovimi družinami, imamo edinstveno priložnost posrednega izkustvenega učenja.
Izkustveno učenje, posredno ali neposredno, je neprecenljivo. Zato dajmo staršem glas. Dajmo jim vsaj enakovredno vlogo, košček v sestavljanki, ki predstavlja otrokove in družinske potrebe znotraj njihovih zmožnosti!
IZJEMEN.SI 
Komentiraj