“Ti si avtist!” To je zmerljivka, ki postaja popularna med otroki, radi pa se je poslužujejo tudi odrasli.
Iskreno povedano, ne vem, zakaj bi bila zmerljivka. Tisti, ki besedo v tem kontekstu uporabljajo, žal ne premorejo dovolj razumevanja in spoštovanja do sočloveka. Otrokom smo starši zgled, zato jih moramo naučiti sprejemati drugačnost tudi z našim besediščem.
V avtistični skupnosti smo jezni zaradi slabe ozaveščenosti. Jezni smo tudi zaradi prevelike izpostavljenosti. Nikoli ni prav!
Ob podobi “pazi, avtisti na cesti” namesto “pazi otrok na cesti” ne vem, ali bi se raje jokala, smejala ali prilepila en všeček. To je žal kruta realnost.
Izpostavljenost do skrajne meje, enako kot “pazi, krava ali kenguru na cesti”. S tega vidika je vsekakor poniževalno.
Ko pa dam mojo užaljenost na stran, ugotovim, da dejansko ni slabo obvestilo. Koliko naših otrok je že brezglavo steklo na cesto. Moj aspi še pri 9 letih pozabi pogledati levo in desno.
Do MAS imajo nevrotipični še vedno hude predsodke. Zadnjič sem poslušala debato drugih staršev o otroku z MAS. Grozen je – tepe, grize, kriči. Treba ga je odstraniti, ker je nevaren za njihove otroke.
Najbolje bi bilo, da ga kar zapremo nekam v kletko in odvržemo ključ. 😕
Dejansko niti ne pustijo svojim otrokom, da bi imeli možnost učenja sprejemanja.
Vsekakor ne dovolijo, da bi bil njihov otrok s tem otrokom prijatelj: “Če mami pravi, da je grozen in nevaren, bo tudi mene strah!”
Še huje pa je, ko se nevrotipični spravijo na posameznika z MAS in ga provocirajo do te mere, da znori.
Sila zabavno je pritisniti na te gumbe in opazovati nekoga, kako nori. Kot puppet master, ki vodi svojo lutko. Nekateri to žal zelo dobro obvladajo 😔.
Če bi posameznikom z MAS le dali priložnost, da so sprejeti in razumljeni, bi bilo precej manj stiske in posledično manj meldownov, agresivnosti itd.
Ne pravim, da zdravimo z odnosom, ne me narobe razumeti! A to je osnova, temelj, na katerem moramo dalje graditi.
Mnogi se čudijo, kako otroci z MAS v določenih okoljih bolje funkcionirajo in ob določenih ljudeh delujejo bolj umirjeno.
Skrivnost je le v tem, da zavohajo strah in odpor. Pri tistih, ki tega nimajo, se bodo tudi bolje počutili in izkazali boljše prilagoditvene zmožnosti.
Dajmo jim priložnost! Najprej spremenimo sebe, potem pa se lahko lotimo spreminjanja njihovih zmožnosti prilagajanja za nas.
P.S. Prejšnji teden sem se jaz razburjala v blogu, danes se Avstralci.
https://www.smh.com.au/national/autism-a-neurotype-not-an-insult-20190620-p51zt6.html
IZJEMEN.SI 
Komentiraj